Umetniški prikaz sonde Parker blizu Sonca
Ameriška vesoljska agencija Nasa je razglasila zgodovinski trenutek za znanost: njeno vesoljsko plovilo je namreč prvič preletelo Sončevo korono ali zgornjo atmosfero. Podvig se je zgodil že 28. aprila letos, na osmem preletu mimo Sonca, tri leta po izstrelitvi sonde in šestdeset let po zastavljenem cilju, vendar so ga oznanili šele sedaj. Plovilo je takrat zaznalo magnetno polje in delce, ki so značilni za mejo, kjer se Sončeva atmosfera konča in se začne sončni veter, vendar je analiza podatkov to potrdila šele zdaj.
Okoli 500 tisoč kilometrov na uro je hitrost sonde Parker, izstreljene leta 2018
Sondo Parker so izstrelili leta 2018 in je krožila vedno bliže Soncu, kar je bil njen cilj. Da se je lahko dotaknila Sonca, je morala vzdržati močno sevanje in vročino - na najbolj vroči točki Sončeve korone skoraj milijon stopinj Celzija in na površini Sonca dobrih 5700 stopinj Celzija. S tem je pripomogla k novim spoznanjem o njegovem delovanju, predvsem pa so želeli znanstveniki odgovoriti na vprašanja o sončnem vetru, ki izvira iz Sonca in prenaša energijske delce po sončnem sistemu. "Tako kot je pristanek na Luni omogočil znanstvenikom, da razumejo, kako je nastala, je dotik Sonca ogromen korak za človeštvo pri odkrivanju pomembnih informacij o naši najbližji zvezdi in njenem vplivu na Osončje," je pojasnila Nicola Fox iz Nasinega oddelka za heliofiziko in dodala, da je to ena najbolj drznih misij, kar jih je agencija kadarkoli izpeljala.
Sonda se je ves čas premikala z ogromno hitrostjo, več kot 500 tisoč kilometrov na uro. Po Nasinih načrtih je morala hitro vstopiti v Sončevo korono, izmeriti sončno okolje z naborom instrumentov, nameščenih pod toplotnim ščitom iz ogljikovih kompozitov, debelih okoli 11,5 centimetra, in se nato prav tako hitro odmakniti. Aprila je sonda večkrat prestopila mejo korone, ki je približno 13 milijonov kilometrov nad vidno površino ali fotosfero Sonca. To je znanstvenikom razkrilo, da ima meja okoli Sonca vrhove in doline. "Podatki sonde kažejo, da je prešla nad mejo in pod njo kar trikrat v petih urah," je razložil Stuart Bale s kalifornijske univerze Berkeley. "Videli smo, da so se razmere popolnoma spremenile. Znotraj korone je sončno magnetno polje postalo veliko močnejše in je prevladovalo gibanje tamkajšnjih delcev. Tako je bilo vesoljsko plovilo obkroženo z materialom, ki je bil v stiku s Soncem." Raziskovalci so navdušeni nad korono, saj se tam odvijajo nekateri ključni procesi, ki si jih še ne znamo pojasniti, na primer protiintuitivno pregrevanje. V tem območju se tudi zunanji tok nabitih delcev, elektronov, protonov in težkih ionov, nenadoma pospeši v veter z nadzvočno hitrostjo, kar je za znanstvenike prav tako še velika uganka.
Raziskovalna ekipa pa bo zbrala veliko več podatkov, ko se bo sonda na prihodnjih obletih Sonca še bolj potopila v korono. Nova spoznanja, tudi tista z drugih sončnih observatorijev, so izredno pomembna za življenje na Zemlji. Največji sončni izbruhi lahko namreč razburkajo magnetno polje našega planeta. Pri tem se lahko prekinejo komunikacije, vplivajo pa tudi na električno omrežje, satelite, GPS, letalske družbe, rakete in astronavte v vesolju. Znanstveniki poskušajo napovedati te sončeve nevihte, pri tem pa lahko sonda Parker priskrbi nove, zelo dragocene informacije.
