Uvedba covidnega potrdila za vse zaposlene bi lahko ohromila Italijo

V Italiji pred petkovo uvedbo covidnega potrdila za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju naraščajo napetosti. V znak nasprotovanja covidnemu potrdilu med drugim stavko napovedujejo delavci v tržaškem pristanišču, stavkali bi lahko tudi v drugih pristaniščih. Poleg tega se težave zaradi novih pravil obetajo v avtoprevozništvu.

Covidno potrdilo, ki dokazuje, da je bila oseba cepljena proti covidu-19 ali je to bolezen prebolela ali pa ima negativni test na novi koronavirus, bo od petka v Italiji obvezno na delovnem mestu tako v javnem kot zasebnem sektorju. Tiste, ki ne bodo imeli dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT, bodo morali delodajalci poslati domov brez plače. Lahko jih bodo le suspendirali, ne pa odpustili. Sporno je predvsem to, da si bodo morali ljudje poslej testiranje plačati sami.

Stavka v tržaškem pristanišču

V središču pozornosti je tokrat Trst. Po nasilnih izgredih pred tednom dni, ko so neofašisti skupine Forza nuova razdejali osrednji sedež največje italijanske sindikalne organizacije CGIL v Rimu, so za petek napovedani novi protesti. Tokrat je vsa pozornost uprta v tržaško pristanišče, ki ga nameravajo pristaniški delavci blokirati. Grozijo s stavko za nedoločen čas in obenem z blokado dostopa do pristanišča, kar bi pomenilo prekinitev vseh dejavnosti. Njihova zahteva je, naj vlada prekliče določilo, po katerem je od današnjega dne na vseh delovnih mestih obvezna tako  imenovana zelena karta oziroma green pass, to je evropsko potrdilo o cepljenju, prebolelosti ali ali negativni test.

Obljuba podjetij, ki delujejo v pristanišču, da bodo krila stroške testov, delavcev ni odvrnila od štrajka, češ da gre za diskriminacijo do ostalih delavcev v Italiji, ki jim ne bo nihče kril teh stroškov. Med drugim predstavniki delavcev opozarjajo, da prihaja v tržaško pristanišče veliko tovornjakov iz držav, kjer uporabljajo cepiva, ki jih Evropska unija ne priznava in to je dodatna težava. Vlada je povedala, da testi ne bodo brezplačni, določila pa je najvišjo dovoljeno ceno 15 evrov. Nekatera podjetja so za svoje zaposlene pripravljena kriti testiranja, številna podjetja pa ocenjujejo, da je strošek previsok; včeraj popoldne so pristaniščniki potrdili današnjo stavko, ni pa znano, kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh. Vodstvo tržaškega pristanišča je vsekakor nastopilo zelo odločno in predsednik pristaniške uprave Zeno d'Agostino, tvorec rasti tržaškega pristanišča v zadnjih letih, je zagrozil z odstopom, če bo do dolgotrajne blokade pristanišča res prišlo.

Politično, ne zdravstveno vprašanje

Sicer pa za vso Italijo velja, da ni jasno, kaj se bo danes dogajalo. Dejstvo je, da je precepljenost v Italiji zelo visoka, preko 80 odstotkov prebivalcev je že cepljenih, dodatni štirje milijoni ljudi so prejeli prvi odmerek. Kljub temu je gibanje, ki nasprotuje obvezni zeleni karti, zelo glasno.

Splošno mnenje je, da vprašanje ni zdravstveno, ampak politično. Rimski protesti so bili izrazito politični. Vodila jih je skrajna desnica, ki ji Giorgia Meloni, voditeljica postfašistične stranke Bratje Italije, mežika, čeprav formalno obsoja vsako nasilje. Seveda je sedanje dogajanje v politiki anomalija, ki je tipična za vrhunec volilne kampanje; v nedeljo bo drugi krog lokalnih volitev, volili bodo župane v velikih mestih, Rimu, Torinu, Trstu in nekaterih drugih, ampak jasno je, da je vsa pozornost uperjena predvsem v Rim, kjer je kandidat desne sredine človek stranke Melonijeve. Sicer ne bi bilo prvič, da na županskih volitvah v Rimu zmaga kandidat desnice. Melonijeva je tako do skrajnosti zaostrila napad na vlado, saj je notranjo ministrico v parlamentu obsodila, da je vedela za namero napada na sindikalno stavbo v Rimu, ki so jo razdejali protestniki-vandali, in da ga je dopustila.

Ob zadnjih dogajanjih pa se vsiljuje dodatno politično razmišljanje. Če je po eni strani jasno, da se je v gibanje "No green pass" vrinilo kar nekaj organizacij skrajne desnice, ki so namerno napadle institucije – poleg sedeža sindikata so oblegali tudi predsedstvo vlade in parlament, a je policija to namero preprečila – in je šlo torej za izrazito politični protest, tega ni mogoče trditi o več deset tisoč demonstrantih v vseh velikih italijanskih mestih, ki so prepričani, da je obvezna uvedba covidnega potrdila protizakonita prisila, ker krši svobodo državljanov, torej ustavno pravico. In tu se seveda postavlja vprašanje, ali ne gre za zametke novega Gibanja 5 zvezd, torej za populistični odpor institucijam, ki ga sovladajoče Gibanje 5 zvezd ne predstavlja več, saj se je prilagodilo tradicijam politike in se prelevilo v tradicionalno stranko.