Prvih nekaj dni, ki jih je Gunter Pauli preživel na krovu ladje na sončni pogon MS Porrima, je zaznamovala popolna tišina. "Ko nimaš prižganega motorja in slišiš le morje, te preplavi strahospoštovanje, veliko časa imaš za razmislek," je povedal belgijski podjetnik in ekonomist Pauli. "Zaveš se, da si ranljiv in da lahko uporabiš le to, kar imaš."
Učinkovita uporaba omejenih virov je temeljna filozofija, na kateri temelji ladja Porrima, s katero želijo dokazati, da lahko trajnostna tehnologija popolnoma spremeni ladijsko industrijo. Pomorski promet poganja več kot 80 odstotkov svetovne trgovine, vendar moti morske ekosisteme, prispeva k zakisanju oceanov in vsako leto povzroči več emisij CO2 kot letalstvo.
Ladja MS Porrima je 18. decembra lani z majhno posadko odplula iz Osake na Japonskem in se bo predvidoma večdesetkrat zasidrala na petih celinah. Po treh letih plovbe se bo vrnila na Japonsko, kjer bo takrat svetovna razstava Expo 2025. Ladja je odličen primer študije na področju trajnosti. Pauli ima na ladji pogoje, da pod palubo goji užitne alge in gobe spiruline, mreže z zračnimi mehurčki pa preprečujejo prevelik ulov, tako da ločijo ribe po teži in nato izpustijo razmnoževalne samice, ki so težje zaradi svojih jajčec. Ladjo, dolgo 36 metrov in široko 24 metrov, v veliki meri poganjajo sončni paneli. Opremljena je tudi s filtrom, ki izolira in koncentrira nanoplastiko iz morske vode ter jo pretvori v vodikovo gorivo.
Notranjost VIP-apartmaja in glavne sobe je nastala po navdihu eklektične mešanice ruskih babušk, japonskega origamija in švicarskih vojaških nožev. Babuške so navdihnile oblikovalce za izdelavo niš za shranjevanje, ki zlahka drsijo in se prilegajo ena v drugo. Zapletenost origamija se ponovi pri regalih, sedalih in mizah, ki se lahko prikrito zložijo v stene kot predali. Prilagodljivost švicarskega noža pa se odraža v večnamenski glavni dvorani, ki se lahko spremeni v učilnico, razstavni prostor, knjižnico ali jedilnico.
"Ladja je nabor praktičnih orodij, integriranih v eno enoto," je pojasnil Pauli in dodal, da so hkrati iskali navdih tudi v umetnosti. Prepričan, da je veliki umetnik velika antena v družbi, je Pauli svojo zasnovo oblikoval po idealu Tretjega paradiža priznanega umetnika Michelangela Pistoletta, ki predlaga uravnoteženo zbliževanje narave in tehnologije. "Po razvoju naše tehnologije smo se znašli v podnebni krizi, a bolj ko smo svobodni, bolj ko napredujemo, bolj moramo biti odgovorni," je dejal Pistoletto. "In umetnost je interakcija avtonomije in odgovornosti." Pistoletto je med številnimi umetniki, katerih delo bo razstavljeno v notranjosti ladje, kar je opisal kot ponovno vključevanje tehnologije v naravo.
Pauli upa, da se bo na postankih po vsem svetu povezal z javnostjo, akademiki in vodilnimi v industriji, hkrati pa jih bo poučeval o zasnovi ladje. Spodbuditi želi spremembe, do leta 2024 pa bodo njegove nanoplastične filtre namestili na tisoč ladij v Sredozemskem morju, s katerimi bodo začeli obsežnejšo čistilno kampanjo. "Ni dovolj, da si nekaj izmisliš, to moraš dati ljudem. Ko spoznaš, da je to tehnologijo mogoče uporabiti za pomoč skupnostim, je občutek opolnomočenja čudovit." (zur)
