Osnutek resolucije, ki se lahko še spremeni, torej ne gre za končen dokument, vključuje izraz "globoke zaskrbljenosti zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki je spodkopala zaupanje v razne javne organe in med njimi".
Zelo podobno je bilo sporočilo v novembra objavljenem poročilu odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ki so ga pripravili na podlagi njihove oktobrske misije v Sloveniji.
Parlament naj bi z resolucijo med drugim izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja, še piše v osnutku, ki ga je pridobila STA.
Z resolucijo naj bi sicer tudi pozdravili imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.
Pozdravili naj bi tudi obnovitev financiranja javne službe STA ter izpostavili pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozvali vlado k nadaljnjemu rednemu zakonsko določenemu državnemu financiranju STA in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.
Blatenje, klevetanje, preiskave, strateške tožbe ...
Osnutek resolucije vključuje tudi zaskrbljenost nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), še zlasti če ti prihajajo od oblasti, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo s takšnimi dejanji.
Prav tako vsebuje osnutek resolucije poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.
Gre torej za osnutek resolucije na enajstih straneh in v osemnajstih točkah, ne za končen dokument. Resolucijo, ki za zdaj še ni javno objavljena, so sicer vložili socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica.
EPP ni med predlagatelji
Kljub prizadevanjem in po neuradnih informacijah precej burnim razpravam se jim največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) ni pridružila kot predlagateljica. Kljub temu pa EPP po neuradnih navedbah ni pripravila alternativne resolucije, kar je sicer v takšnih primerih pogosto.
V EPP so si po neuradnih informacijah tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda decembrskega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA, že rešena. Vendar jim to ni uspelo.
Parlament bo o resoluciji glasoval v četrtek na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. V četrtek okoli 16. ure naj bi bil znan tudi izid glasovanja. Pričakuje se podpora resoluciji, pri čemer predlagateljice računajo tudi na glasove nekaterih poslancev EPP.
EPP naj bi sicer usmeritve glede glasovanja o resoluciji o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji sprejela na sestanku prihodnjo sredo.
