To je danes sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA), njeno poročilo pa ugotavlja, da so bile letošnje letne temperature zraka na Arktiki druge najtoplejše v zgodovini od leta 1900. "Naša opazovanja zdaj kažejo, da arktična tundra, ki se segreva, zdaj oddaja več ogljika, kot ga skladišči, kar bo poslabšalo posledice podnebnih sprememb," je dejal upravitelj NOAA Rick Spinrad.
Podnebno segrevanje ima na Arktiko dvojni učinek. Spodbuja produktivnost in rast rastlin, ki iz ozračja odstranjujejo ogljikov dioksid, hkrati pa povzroča tudi višje temperature zraka na površju, zaradi česar se permafrost tali. Pri taljenju se z mikrobiološko razgradnjo sprošča ogljik, ki je bil prej ujet v zamrznjeni zemlji.
Pri požarih v naravi ne zgorevajo le rastline in organske snovi v tleh, ampak se odstranjujejo tudi izolacijske plasti tal, kar pospešuje dolgoročno taljenje in s tem povezane emisije ogljika.
Po podatkih NOAA so od leta 2003 emisije požarov v naravi na Arktiki v povprečju znašale 207 milijonov ton ogljika na leto. Hkrati so arktični kopenski ekosistemi ostali stalen vir metana.
