Antarktični morski led se je že drugič v dveh letih skrčil na rekordno nizko raven. Nekateri znanstveniki so zato opozorili, da je to hitro izginjanje ledu znak, da podnebne spremembe vedno bolj vplivajo tudi na to prostrano, kompleksno in odmaknjeno regijo. Obseg morskega ledu na južnem tečaju, ki obdaja Antarktiko, se je 13. februarja po poročanju ameriškega nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu (NSIDC) zmanjšal na 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, dva tedna kasneje je bilo ledu še manj, po podatkih NSIDC le še 1,79 milijona kvadratnih kilometrov. Površina ledu se utegne krčiti še naprej, saj se sezona taljenja še ni končala.
V preteklih dveh letih se je obseg morskega ledu prvič, odkar so ga začeli leta 1978 spremljati s sateliti, skrčil na manj dva milijona kvadratnih kilometrov. "Težava ni samo v tem, da je obseg morskega ledu rekordno nizek, ampak tudi v tem, da se tako hitro zmanjšuje," je za televizijo CNN povedal Ted Scambos, glaciolog z univerze v mestu Boulder v Koloradu. V nasprotju z Arktiko, kjer se obseg morskega ledu zmanjšuje razmeroma enakomerno glede na stopnjevanje podnebnih sprememb, je obseg morskega ledu na Antarktiki ves čas nihal, zaradi česar je bilo težje oceniti, kako se vsa celina in ocean okoli nje odzivata na globalno segrevanje.
Obe polarni regiji se med seboj močno razlikujeta. Medtem ko je Arktika v bistvu ocean, obdan s celinami, je Antarktika celina, obdana z oceanom. To pomeni, da se lahko morski led širi navzven, saj ni omejen s kopnim. Antarktični led je tudi tanjši od arktičnega, zato se pozimi hitreje tvori, poleti pa hitreje tali.
Podnebni modeli so za antarktični in arktični morski led napovedali podoben obseg krčenja. Toda do nedavnega se je morski led v tej regiji obnašal popolnoma drugače, kot so napovedovale te napovedi. Pozimi 2014 ga je bilo zelo veliko, na podlagi česar je bilo mogoče sklepati, da je Antarktika razmeroma varna pred globalnim segrevanjem. Toda leta 2016 se je nekaj spremenilo in stanje se je začelo hitro slabšati. Na začetku so znanstveniki krčenje obsega morskega ledu pripisovali njegovemu običajnemu nihanju zaradi raznolikih podnebnih sistemov na tem območju, toda ko se je dvakrat zaporedoma skrčil na rekordno nizko raven, jih je začelo skrbeti.
"Je to znak, da so podnebne spremembe zdaj dosegle tudi Antarktiko? Pomeni to začetek konca? Bo morski led v prihodnjih letih poleti izginil za vedno?" se sprašuje tudi Christian Haas, vodja oddelka za raziskave fizike morskega ledu pri nemškem Inštitutu Alfreda Wegenerja. Na nizko raven morskega ledu utegne vplivati več dejavnikov, vključno z vetrovi, oceanskimi tokovi in višjo temperaturo morske vode. Temperature zraka so bile na nekaterih območjih Antarktike za 1,5 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja.
Izginjanje morskega ledu okoli južnega tečaja bi lahko imelo posledice tako za Antarktiko kot za cel svet. Čeprav neposredno ne vpliva na ravni morske gladine, saj že tako plava po oceanu, pa bi bile, če bi izginil, obalne ledene plošče in ledeniki bolj izpostavljeni valovom in toplejši morski vodi, zaradi česar bi se lahko začeli hitreje taliti in razpadati. Spremenjena antarktična pokrajina bi imela hude posledice za tamkajšnje prostoživeče živali in rastline, od mikroorganizmov in alg, ki so hrana za kril, ki je spet hrana za tam živeče kite, do pingvinov in tjulnjev, ki morski led uporabljajo za lov in počitek.
