Meteorolog Brane Gregorčič: Projekcije kažejo, da letos ne bo tako hude suše kot lani

So nevihte s točo, sunki vetra, udari strel vse pogostejše? Poplavna in sušna obdobja v naših krajih pa vse bolj intenzivna in uničujoča? Zakaj je vse več spomladanskih pozeb in ali se lahko pred ekstremnimi vremenskimi pojavi sploh zavarujemo oziroma zaščitimo? Na ta in številna druga z vremenskimi ekstremi povezana vprašanja je vse težje odgovarjati, saj je spreminjajoče se ozračje pogojeno z naraščajočimi podnebnimi spremembami. Te pa se kažejo predvsem v zviševanju temperatur in to ne le v območjih daleč stran od nas.

"Najhitreje se segreva Arktika, potem pa sledijo že kopenski predeli severne poloble, kamor sodi tudi Evropa. Če primerjamo današnjo situacijo s klimatološkimi vrednostmi iz preteklega stoletja, vidimo, da se je hitro segrevanje ozračja začelo sredi osemdesetih let in da se v zadnjih letih to vse bolj stopnjuje," je na okrogli mizi o vremenskih ekstremih, ki so jo organizirali v Zavarovalnici Triglav v Ljubljani, povedal Branko Gregorčič, meteorolog Agencije RS za okolje.

Zakaj torej nalivi, toča, strele? "Ob višjih temperaturah lahko zrak vase sprejme večjo količino vodne pare. Ob njeni kondenzaciji v vodne kapljice se sprošča latentna toplota kondenzacije, kar je pravzaprav vir energije za vremenske procese, še posebej konvektivne. Zato lahko pričakujemo nadaljnje naraščanje pogostosti in intenzitete nalivov ter drugih z močnimi nevihtami povezanih pojavov. Manjša količina padavin v poletnih mesecih ob povečani frekvenci vročinskih valov pa povzroča pogostejše sušne razmere in s tem tudi povečano nevarnost požarov v naravi," je pojasnil Gregorčič in povedal, da so zime toplejše, več je padavin, kar pomeni, da spomladi rastline začnejo poganjati prej, vdori hladnega zraka pa zato povzročijo večjo škodo.

Po drugi strani so poletja manj deževna in bistveno bolj vroča. Trajanje sončnega obsevanja se povečuje. Meja sneženja se viša, kar pomeni poplave ob močnejših nalivih, tudi toča je verjetnejša. "Trenutne projekcije kažejo, da letos ne bo tako hude suše kot lani," je zbrane vseeno malce potolažil meteorolog, čeprav je naznanil, da kar se vremenskih nevšečnosti tiče, od neviht s točo, poplav, suše in pozebe do orkanskega vetra, v prihodnosti ne bo nič bolje. Prej slabše.

Ozračje nad Slovenijo se segreva za približno 0,4 stopinje Celzija na vsakih deset let, poletja v Sloveniji postajajo vse bolj vroča in sušna, kar v prvi vrsti prizadene kmetijstvo. Zdi se, kot da bi vsako let prej opazovali brstenje rastlinja, a veselje vse prevečkrat uničijo pozebe, ki jih meteorologi težko vnaprej napovejo. Po drugi strani je zaščita pred točo že postala stalnica v sadjarstvu, kjer so se mreže izkazale za nujen ukrep. Vse kaže, da se bo tudi kmetijstvo moralo vse bolj prilagajati podnebju. "Zaradi podnebnih sprememb se povečujeta tako pogostnost kot intenziteta škod v kmetijstvu, saj so kmetijske kulture prve in najbolj izpostavljene vremenskim nevšečnostim," je na dogodku povedal Aleš Zupan, direktor službe za kmetijska zavarovanja v Zavarovalnici Triglav. Obdobje neurij s točo pri nas traja že od začetka aprila do konca oktobra.

Še bolj skrb vzbujajoč pa je trend pojavljanja škod v primeru spomladanskih pozeb in suš. V letošnjem letu so se namreč v sadjarstvu soočili z že peto spomladansko pozebo v zadnjih osmih letih. Škoda po suši, ki je lani najbolj prizadela slovenske poljedelce in živinorejce, je primerljiva z dvema največjima sušama v zadnjih 30 letih (v letih 2003 in 2013), je podatke predstavil Zupan. Po podatkih svetovalnega podjetja Milliman je Evropo lani prizadelo rekordno ekstremno vreme, ki je od evropskih (po)zavarovalnic zahtevalo nadpovprečne izplačane zavarovalnine. Najdražja za zavarovalnice je bila suša, ki je bila najhujša v 500 letih in je povzročila za 19 milijard evrov zavarovanih škod v kmetijstvu in energetskem sektorju.

Za obvladovanje tveganj v kmetijski proizvodnji strokovnjaki v prvi vrsti svetujejo preventivno zaščito, to so protitočne zaščitne mreže, oroševalni sistemi, namakanje, pridelava v različnih rastlinjakih. Takrat, ko preventivna zaščita ni mogoča, priporočajo ustrezno zavarovanje. Kot neizogibno v zavarovalnici vidijo tudi potrebo po prilagajanju kmetijske pridelave podnebnim spremembam, še posebno v smislu izvajanja strategije prilagajanja kmetijske proizvodnje pred določenimi tveganji, kot sta spomladanska pozeba in suša.

O ranljivosti vinogradništva je spregovoril Danilo Steyer, ki se z vinogradništvom ukvarja že 30 let. "Biti vinogradnik, vinar je način življenja, je neke vrste poslanstvo. Kakovost in količina pridelka sta odvisni od znanja, izkušenj, tehnike in vremenskih razmer," je povedal in dodal, da so se nekoč vinogradniki bali samo toče, zdaj pa so tveganju izpostavljeni vse leto.