Predsednik Alberto Fernandez je za javnost pojasnil, da je imel atentator, ki se je podpredsednici približal v neposredno bližino, v rokah pištolo s petimi naboji, ko je skušal streljati, pa je pištola zatajila.
35-letnega napadalca so policisti prijeli, mediji pa poročajo, da gre za Brazilca. Fernando Andres Sabago Montinel, ki je rojen v Sao Paulu, sicer že več kot 20 let živi v Argentini. Njegov oče prihaja iz Čila, mama pa iz Argentine. V preteklosti je delal kot taksist, trenutno pa je brez dela. Policisti so ga lani ustavili in v njegovem avtomobilu odkrili 35 centimetrov dolgo mačeto ter mu spisali kazensko prijavo.
Na fotografijah, ki so bile objavljene na spletu, je videti, da ima na roki vtetoviran simbol Črnega sonca. Gre sicer za nordijski simbol, ki so ga prevzeli neonacisti, pa tudi okultno združenje Thule, ki so ga ustanovili bogati aristrokrati in buržurji, zavzemali pa so se za nadvlado arijske rase. Ta simbol nosijo tudi pripadniki ukrajinskga bataljona Azov, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin označil za naciste.
Predsednik Fernandez je poskus atentata obsodil, pri tem pa dejal, da gre za enega najresnejših incidentov v državi od ponovne vzpostavitve demokracije leta 1983. "Lahko se ne strinjamo, lahko si globoko nasprotujemo, a sovražnega govora ne sme biti, saj le-to vodi v nasilje, nasilje pa ne more sobivati z demokracijo," je komentiral.
Več argentinskih televizijskih kanalov je predvajalo posnetek, na katerem je videti moškega, ki je v Kirchnerjevo uperil majhno pištolo, ko je ta stopala iz avtomobila, poročajo tuje tiskovne agencije. Incident se je zgodil okoli 21.30 po lokalnem času.
Podpredsednica se je ob tem takoj sklonila in zaščitila z rokami, pištola pa se iz zaenkrat neznanih razlogov ni sprožila, čeprav je bila nabita, napadalec pa je pritisnil na sprožilec. Kirchnerjeva jo je tako odnesla brez poškodb.
Na posnetku je sicer slišati klikanje pištole. Argentinski minister za varnost Anibal Fernandez je dejal, da je bil moški - po navedbah lokalnih medijev 35-letni brazilski državljan brez kazenske kartoteke - aretiran, da so našli orožje in da bo policija začela s preiskavo dogodka. "Zdaj morajo razmere analizirati naši strokovnjaki, da preverijo prstne odtise ter sposobnosti in nagnjenja te osebe," je dejal minister.
Obsodbe poskusa atentata, oglasil se je tudi papež
Poskus atentata je obsodilo več tujih vlad, kot tudi argentinska opozicija. Svojo podporo Kirchnerjevi je izrazil tudi njen zaveznik, venezuelski predsednik Nicolas Maduro. "Podpredsednici Cristini Kirchner izražamo solidarnost ob napadu na njeno življenje," je zapisal Maduro in dodal, da Venezuela "odločno zavrača to dejanje, ki je skušalo destabilizirati mir bratskega argentinskega ljudstva".
Napad je obsodil tudi papež Frančišek, ki je po rodu Argentinec. Pa tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres in ameriški državni sekretar Antony Blinken. Guterres je obsodil nasilje ter izrazil solidarnost s podpredsednico, argentinsko vlado in njenimi prebivalci. Tiskovna predstavnica ZN Eri Kaneko je novinarjem dejala, da je bil "generalni sekretar ob tej novici šokiran".
Antony Blinken je na twitterju zapisal, da "ZDA ostro obsojajo poskus atentata na podpredsednico", in dodal, da podpirajo "argentinsko vlado in ljudi, ki zavračajo nasilje in sovraštvo."
Podporo Kirchnerjevi so med drugim izrazili voditelji Čila, Mehike, Bolivije in Ekvadorja, poskus atentata pa sta obsodila tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je leta 2018 prav tako preživel poskus atentata, ter kandidat za brazilskega predsednika Lula da Silva.
Obtožena korupcije
Pred domom 69-letne podpredsednice v soseski Recoleta sicer že več dni bedijo tako njeni podporniki kot nasprotniki. Prvi v znak protesta proti obtožbam o korupciji, ki jih je proti Kirchnerjevi vložilo sodišče, drugi pa v njihovo podporo. Očitajo ji namreč goljufivo dodeljevanje javnih naročil, zaradi česar tožilstvo zahteva 12-letno zaporno kazen. Kirchnerjeva obtožbe zanika.
Sojenje so bo nadaljevalo v ponedeljek, sodba pa naj bi bila izrečena konec leta. Vendar pa podpredsednica, tudi če bo obsojena, ne bo šla v zapor, saj uživa imuniteto. V zapor bi morala le v primeru, če bi morebitno obsodbo potrdilo argentinsko vrhovno sodišče ali če bi na naslednjih volitvah konec leta 2023 izgubila sedež v senatu.
Kirchnerjeva je bila med letoma 2007 in 2015 predsednica Argentine, na tem mestu pa je zamenjala svojega pokojnega moža Nestorja Kirchnerja.
