Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v poznočetrtkovem televizijskem nagovoru Ukrajincem povedal, da ga je "sovražnik" označil za tarčo številka ena, druga tarča pa da je njegova družina. "Ukrajino želijo politično uničiti tako, da odstranijo vodjo države," je rekel.
"Ostali smo sami. Nihče se ne želi vojskovati za nas. V Nato nas ne sprejmejo, bojijo se nam dati varnostna zagotovila," je povedal v dramatičnem govoru. Dodal je, da so "ruske sabotažne skupine" že vstopile v Kijev.
Zelenski je zapovedal splošno mobilizacijo v državi. Ukrajina je tudi prekinila diplomatske odnose z Rusijo. Po podatkih Kijeva je v četrtkovih spopadih umrlo najmanj 137 ljudi. "Danes smo izgubili 137 naših junakov, naših državljanov. Vojake in civiliste," je rojakom povedal predsednik. Več kot 300 Ukrajincev je bilo ranjenih.
Več virov ugiba, da se pripravlja splošni napad na ukrajinsko prestolnico. Ruska vojska, ki ima "popolno zračno premoč" v Ukrajini, se je v četrtek približala Kijevu, da strmoglavi ukrajinsko in ustoliči marionetno vlado, je izjavil neimenovani visoki predstavnik Pentagona. Ni izključil, da bi ruska vojska že v petek obkolila Kijev.
Ruski vojaki iz smeri Belorusije hitro napredujejo proti jugu in zategujejo zanko okoli Kijeva, je opozoril. "Menimo, da želijo strmoglaviti vlado in postaviti svojo, kar bi pojasnilo takšen napredek proti Kijevu," je dodal.
"Ukrajinska zračna obramba je nevtralizirana, Ukrajinci zračne obrambe nimajo," je opozoril in napovedal, da bodo Rusi v naslednjih urah skušali strniti vrste okoli prestolnice, "njena obramba pa bo odvisna od kopenskih sil in ljudskega odpora".
Ruska vojska bi lahko obkolila Kijev v nekaj dneh, če ne že zjutraj, sodeč po tem, kako hitro napreduje, je ocenil: "Časa ni veliko. Veliko bo odvisno od ukrajinskega odpora."
V Bruslju sankcije in obsodba vojaške agresije
Voditelji članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o uvedbi drugega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije proti Ukrajini.
Sankcije so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Obsegajo finančni sektor, energetiko in promet, so zapisali v sprejetih sklepih. Države članice naj bi jih sprejele "brez odlašanja".
Sveženj sankcij obsega finančni sektor, energetiko in promet, blago z dvojno rabo, nadzor in financiranje izvoza ter vizumsko politiko. Prav tako dodaja na seznam sankcioniranih več ruskih posameznikov, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v EU.
Do dogovora o drugem svežnju sankcij je prišlo le dan po tistem, ko je EU sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Prvi sveženj vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruske vlade in centralne banke do evropskih finančnih trgov.
Novi dogovorjeni sveženj sankcij naj bi v petek potrdili zunanji ministri unije na zasedanju v Bruslju ali pa jih bodo članice sprejele po pisnem postopku.
Voditelji sedemindvajseterice, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so ob tem pozvali tudi k hitri pripravi in sprejetju nadaljnjih sankcij, ki bodo vključevale tudi Belorusijo, še piše v sklepih.
Najostreje so obsodili rusko "neizzvano in neutemeljeno vojaško agresijo" nad Ukrajino, ki pomeni resno kršitev mednarodnega prava ter spodkopava evropsko in globalno varnost in stabilnost.
Rusijo so pozvali, naj takoj ustavi vojaška dejanja, brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine, v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter ustavi dezinformacijsko kampanjo.
Voditelji EU so v sprejetih sklepih obžalovali tragično izgubo življenj in trpljenje, ki ga povzroča ruska agresija, izrazili solidarnost z Ukrajinci ter pozvali Rusijo, naj dovoli dostavo humanitarne pomoči.
UNHCR: Domove zapustilo 100.000 ljudi, tisoči bežijo v tujino
Zaradi ruske invazije je domove zapustilo 100.000 Ukrajincev, več tisoč pa jih je zapustilo državo, je sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). "Ne moremo še potrditi natančnih številk, vendar je jasno, da je v državi prišlo do velikega preseljevanja," je poudarila tiskovna predstavnica UNHCR v Ženevi.
"Ocenjujemo, da je skoraj 100.000 ljudi že moralo zapustiti svoje domove in da bi lahko bili razseljeni znotraj države, ter da je nekaj tisoč ljudi že pobegnilo čez mejo," je povedala Shabia Mantoo.
Moldavska predsednica Maia Sandu je nocoj tvitnila, da je mejo te države z Ukrajino danes prečkalo več kot 4000 ljudi. Kot je dodala, je vlada postavila sprejemne centre za begunce. "Naše meje so odprte za ljudi iz Ukrajine, ki potrebujejo varno namestitev ali želijo tranzit," je sporočila.
Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je izrazil zaskrbljenost zaradi hitrega poslabšanja razmer ob ruski agresiji v Ukrajini in pozval sosednje države, naj ohranijo svoje meje odprte za tiste, ki iščejo varnost in zavetje.
Macron pozval Putina, naj takoj preneha z ofenzivo v Ukrajini
Po telefonu sta danes govorila ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik Francije Emmanuel Macron. Iz Kremlja so sporočili, da sta imela "odkrit" pogovor, iz Pariza pa, da je Macron Putina pozval k takojšnjemu končanju invazije.
Iz Kremlja so po pogovorih nocoj sporočili, da sta imela predsednika "resno in odprto izmenjavo mnenj o razmerah v Ukrajini". Putin je podrobno pojasnil razloge za invazijo, je zapisano v izjavi. Oba sta se strinjala, da ostaneta v stiku.
Macron je Putina pozval k takojšnjem končanju ofenzive, ki jo vodi ruska vojska v Ukrajini, pa so po sporočili iz Elizejske palače.
Macron je prvi zahodni politik, ki se je pogovarjal s Putinom po njegovem ukazu o napotitvi ruske vojske v Ukrajino.
Ameriške sankcije proti bankam, bogatim posameznikom, prepovedan izvoz visoke tehnologije ...
Ameriški predsednik Joe Biden je zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedel nove sankcije proti ruskim bankam in pripadnikom ruske elite ter prepovedal izvoz visoke tehnologije v Rusijo. Neposrednih sankcij na premoženje ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še ni uvedel. Na vprašanje o tem je odgovoril, da takšne sankcije ostajajo na mizi. Biden prav tako še ni napovedal izključitve Rusije iz mednarodnega bančnega sistema Swift. Zagotovil je, da bodo že te sankcije, ki so jih uvedli doslej, bolj boleče kot izključitev iz sistema Swift. Oblikovane so tako, da povzročijo maksimalen učinek Rusiji in minimalnega ZDA ter zaveznikom, je dejal.
"V torek smo Rusiji preprečili zbiranje denarja v ZDA in EU, sedaj smo uvedli sankcije na največja državna podjetja Rusije, med drugim na podjetja s 1400 milijardami dolarjev premoženja. Prepoved izvoza visoke tehnologije pomeni, da ne bodo mogli posodabljati vojske. Gre za velik udarec Putinovim dolgoročnim strateškim ambicijam," je povedal Biden.
Ob sankcijah je napovedal tudi nadaljevanje krepitve vzhodnega krila zveze Nato z ameriško vojsko in opremo ter ponovil, da bodo branili vsak centimeter ozemlja Nata, vendar pa se v Ukrajini ne bodo vojskovali. Na vprašanje o Putinovem namigu, da lahko uporabi jedrsko orožje, pa je Biden odgovoril, da nima pojma, kaj Putin misli in grozi. "Vem le to, kaj je že naredil. Nihče ni pričakoval, da bodo sankcije preprečile napad na Ukrajino. To bo vzelo čas. On nas bo preizkušal, če bomo ostali enotni, in bomo," je dejal Biden, ki nima nobenih načrtov, da bi govoril s Putinom.
Biden je že zjutraj, neposredno po tistem, ko je ruski predsednik sporočil, da se je odločil za vojaško operacijo v Ukrajini, odgovoril, da ga čaka enoten in odločen odziv ZDA ter zaveznikov in partnerjev.
Bela hiša je po Bidnovem nastopu poslala podrobnejšo razlago novih sankcij. Od ameriškega finančnega sistema so odrezali največjo rusko banko Sberbank in njenih 25 hčerinskih družb. Ta banka nadzira tretjino vsega bančnega premoženja v Rusiji. Prav tako drugo največjo banko VTB in njenih 20 podružnic. Ta banka obvladuje petino ruskega bančnega premoženja. Enako velja tudi za banke: Bank Otkritie, Sovcombank OJSC in Novikombank ter 34 hčerinskih družb.
Onemogočili bodo novo zadolževanje in premoženje v ZDA 13 kritičnim ruskim podjetjem, med njimi so Sberbank, AlfaBank, Credit Bank of Moscow, Gazprombank, Russian Agricultural Bank, Gazprom, Gazprom Neft, Transneft, Rostelecom, RusHydro, Alrosa, Sovcomflot in ruski železnici s skupnim premoženjem 1400 milijard dolarjev.
Sankcije so uvedene tudi proti posameznikom, kot so Sergej Ivanov in sin Sergej, Andrej Patrušev in sin Nikolaj, Igor Sečin in sin Ivan, Andrej Pučkov, Jurij Solvijev, Galina Uljutina in Aleksander Vedjakin. Gre za posameznike, ki naj bi obogateli na račun ruske države.
ZDA so tokrat kaznovale tudi 24 beloruskih podjetij in posameznikov, med drugim dve državni banki, devet obrambnih podjetij in sedem z režimom povezanih posameznikov.
Prepoveduje se izvoz določene programske opreme in druge visoke ameriške tehnologije, proizvedene v ZDA ali drugih državah, ki se lahko uporablja za vojaške namene. Med njimi so polprevodniki, laserji, telekomunikacijska oprema, senzorji ...
