Premier Janez Janša je na popoldanski novinarski konferenci poudaril, da smo bili v Slovenci pred 30 leti v podobnem položaju, kot so zaradi ruske invazije danes Ukrajinci. "Vemo, kako težko je v takšnih trenutkih, ko ne veš, ali si sam ali je kdo s teboj ali boš dočakal jutrišnji dan ali se boš ubranil ali pa bodo sanje o življenju v demokratični in svobodni državi, kjer boš lahko sam odločal o svoji usodi, preživele ali pa jo bo groba vojaška sila zatrla," je dejal Janša. Kot je povedal, sta s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim na evropske voditelje in predsednika Evropskega sveta včeraj naslovila posebno pismo s pozivom, da se Ukrajini po hitrem postopku zagotovi perspektiva polnopravnega članstva v EU. Na nocojšnji seji Evropskega sveta bodo po besedah Janše glede tega poskušali prepričati tudi tiste "skeptične kolege", ki so do zdaj izražali pomisleke do širitve EU v vzhodno soseščino ali na Zahodni Balkan. "Zdaj nimamo več časa za dolga razmišljanja, situacija je geostrateško postala drugačna. Zbudili smo se v drugačnem svetu in drugačni Evropi, zdaj so potrebne pogumne odločitve," je dejal Janša, ki se zvečer v Bruslju udeležuje kriznega sestanka voditeljev članic EU glede ukrajinske krize zaradi zaostrovanja varnostnih razmer.
Janša: Upanje bo lahko postalo realno le, če se bo Ukrajina ubranila
Upanje, ki ga lahko EU s ponudbo o hitrem članstvu podeli Ukrajini, pa tudi Moldaviji, Gruziji in državam Zahodnega Balkana je po njegovi oceni možen, dostopen in realističen odgovor, ki ga Evropa in svet v tem trenutku potrebujeta. "Seveda bomo lahko to upanje naredili za realno samo v primeru samo, če se bo Ukrajina ubranila," je dejal Janša, ki je pred nekaj urami govoril tudi z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom. "Po njihovih podatkih in po tem, kar se dogaja na bojiščih, je jasno, da je cilj te ruske agresije obglavljanje ukrajinske države, uničenje ali pa zamenjava vlade in predsednika sedanje demokratično izvoljene strukture ter nadomestitev z marionetno vlado, kakršno je Rusija v tem delu Evrope postavljala že v preteklosti. Vendar mi je predsednik ukrajinske vlade dejal, da se Ukrajina bori," je dejal Janša in dodal, da je Ukrajini treba zagotoviti pomoč, da se bo lahko ubranila. Po njegovi oceni v EU in Natu tako visoke stopnje odločenosti po skupnem odzivu, stališčih in odporu do takšnih agresivnih dejanj, kot si jih je privoščila Rusija, ni bilo še nikoli, odkar je Slovenija postala članica obeh povezav.
Janša je ocenil, da so se v Rusiji z vojaškim napadom na Ukrajino tokrat ušteli, saj bodo gospodarske sankcije tokrat bistveno bolj ostre kot leta 2008 po ruski vojaški intervenciji v Gruziji in leta 2014 po ruski okupaciji ukrajinskega polotoka Krim. Dodatne sankcije bodo po njegovih besedah predstavljene po večerni seji Evropskega sveta, ni pa znano, ali bodo usmerjene tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Janša je izrazil prepričanje, da bodo gospodarske sankcije Rusijo prizadele, ker ni ekonomska velesila. "Te sankcije niso usmerjene proti ruskemu ljudstvu, ampak proti nerazumni in brezglavi agresivni politiki aktualnega ruskega vodstva. Vsi skupaj bi si želeli, da bi rusko ljudstvo v prihodnje izvolilo predstavnike, ki ne bodo ogrožali nikogar," je poudaril Janša in dodal, da se EU pripravlja na morebiten begunski val, ki bi lahko sledil ruski invaziji na Ukrajino. Notranji minister Aleš Hojs je prek Twitterja sporočil, da bo Slovenija nudila polno pomoč vsem, ki bodo bežali zaradi ruske agresije. "Pomoč bo nudena tudi s sprejemom ukrajinskih beguncev, ki bodo to potrebovali," je dodal Hojs.
Premierjev obisk v Kijevu ni odpovedan, ampak preložen
Janša je že zjutraj ostro obsodil obsežno vojaško invazijo na Ukrajino, ki jo je začela Rusija. Kot je poudaril na Twitterju, mora Rusija takoj umakniti svojo vojsko ter v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine. "Vzpostavite prepoved preletov nad Ukrajino. Spoštujte zaveze iz memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994," je Janša zapisal v drugem tvitu, ki mu je dodal ključnik StandWithUkraine (sl. Stojmo z Ukrajino). V še eni od objav na Twitterju je predsednik vlade ocenil, da je ruski napad izdaja, ki bo imela ogromne geopolitične posledice. "Mnoge države bodo zdaj skušale razviti svoj jedrski arzenal. Realističnih argumentov proti temu ni več. Svet je vstopil v vročo hibridno vojno s posledicami brez primere," je opozoril Janša.
Ko gre za njegov delovni obisk v Ukrajini, kamor bi moral po prvotnih načrtih odpotovati danes zvečer, je Janša dejal, da sta se s Šmigalom dogovorila, da obiska ne bodo odpovedali, temveč ga preložili zaradi seje Evropskega sveta in razmer v Ukrajini. Po poročanju portala Necenzurirano naj bi zaradi Janševega obiska na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu obtičala tudi dva člana Janševe delegacije, ki sta v Kijev pripotovala že včeraj. V Kijevu je še vedno tudi slovensko diplomatsko osebje, medtem ko so se njihovi družinski člani že vrnili v Slovenijo. Po besedah Janše je sicer na ozemlju Ukrajine trenutno še kar nekaj slovenskih državljanov. "Po naših informacijah veliki večini ni uspelo zapustiti države zaradi zasedenih prometnic, v glavnem so se vrnili v Kijev, kjer je večina v kontaktu s slovenskim veleposlaništvom in na varnem. Nimamo podatkov, da bi bil kdorkoli pogrešan ali ranjen," je dejal Janša. Po njegovih besedah je v Ukrajini tudi nekaj slovenskih gospodarstvenikov: "Komunikacija v glavnem še vedno deluje. Delamo vse na tem, da noben slovenski državljan v tem času ne bi ostal pozabljen."
O razmerah v Ukrajini je na zaprti seji danes razpravljala tudi vlada. Janša je pojasnil, da je vlada dala soglasje za preventivne ukrepe Nata, med drugim pa je obravnavala tudi oceno varnostnih razmer ob ruski agresiji na Ukrajino. Janša je poudaril, da obstaja možnost resnih kibernetskih napadov, ki se po Evropi že dogajajo in prihajajo iz Kremlja, neposredne nevarnosti za vojaške spopade na območju Slovenije pa ni, zato vlada ne dviga stopnje bojne pripravljenosti oboroženih sil, se pa uvajajo dežurstva, da se lahko ukrepi sprejmejo v realnem času. S sklepi bo vlada v najkrajšem možnem času seznanila parlamentarna odbora za obrambo in zunanjo politiko. Na poslopju vlade v središču Ljubljane je danes poleg slovenske in evropske zastave obešena tudi ukrajinska. "Ukrajinska zastava na vladnih stavbah visi v znak solidarnosti," je na Twitterju zapisal Janša.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je danes na pogovor vnovič poklicalo ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova. Državni sekretar Stanislav Raščan ga je ruskega veleposlanika zaprosil, naj v Moskvo prenese ostro obsodbo ruske vojaške invazije na Ukrajino. Slovenija poziva Rusijo k spoštovanju vseh mednarodnopravnih obveznosti, k prenehanju agresije in k takojšnjemu umiku iz Ukrajine, so sporočili z MZZ. Vojaška agresija proti Ukrajini predstavlja kršitev mednarodnega prava in je resna grožnja evropskemu miru in varnosti. Ruska federacija bo morala prevzeti vso odgovornost za to enostransko odločitev, povzročeno škodo in izgubo človeških življenj, so še sporočili iz MZZ.
Pahor pozval Putina, naj ustavi uporabo vojaške sile
V slovenski politiki se medtem vrstijo obsodbe ravnanj Rusije. Vojaško invazijo na Ukrajino je na Twitterju najostreje obsodil tudi predsednik republike Borut Pahor. "Gre za grobo kršitev mednarodnega prava in načela OZN o mirnem reševanju sporov. Izražamo solidarnost z državljani Ukrajine," je poudaril predsednik republike. V izjavi za TVS je kasneje dodal, da je Rusija s priznanjem dveh samooklicanih republik, zlasti pa z vojaško agresijo na suvereno in ozemeljsko celovito Ukrajino prekršila mednarodni red ter s svojim ravnanjem ogrozila evropsko in mednarodno varnost. Ruskega predsednika Vladimirja Putina in Rusijo je Pahor pozval, naj takoj prekine s sovražnimi dejavnostmi, ustavi uporabo vojaške sile in ponudi priložnost diplomaciji.
"Putin lahko vzpostavi neko temeljno zaupanje samo, če takoj ustavi vojaške operacije in ponudi priložnost dialogu," je poudaril Pahor. Glede obsega ruske vojaške operacije pa je Pahor menil, da ne moremo z gotovostjo napovedati, kako se bodo dogodki odvijali v prihodnosti odvijali dogodki. O možnosti vojaškega posredovanja Nata v Ukrajini pa je Pahor dejal, da je zavezništvo že napovedalo, da vojaško ne bo delovalo v Ukrajini, temveč bo povečalo svoje navzočnost v nekaterih državah članicah Nata.
Pahor je izrazil tudi skrb, da se lahko "zadrga problemov sovražnosti agresije" nadaljuje od Ukrajine prek Moldavije in Gruzije tudi do Zahodnega Balkana. Pomembno je, da se tu ohrani in okrepi mir, je dejal predsednik republike in vse regionalne akterje pozval, naj se izognejo izjavam, ki bi kakorkoli spodkopavale medsebojno zaupanje, ter odprta vprašanja rešujejo z dialogom. Rusko agresijo nad Ukrajino je na Twitterju najostreje obsodil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. "Napad na Ukrajino je protipravno, neupravičeno in zavržno dejanje, ki ga najostreje obsojam. EU mora ostati enotna in vložiti ves napor za dosego premirja," je poudaril Zorčič.
Fajonova za sklic političnega vrha in sveta za nacionalno varnost
Predsednica SD Tanja Fajon je predsedniku Pahorju, premierju Janši ter vodjem parlamentarnih strank posredovala poziv za takojšen sklic političnega vrha z vsemi parlamentarnimi strankami ter sveta za nacionalno varnost, da bi se dogovorili o usklajenem odzivu Slovenije in nujno potrebnih korakih za vzpostavitev miru v Ukrajini v okviru mednarodnega prava. "V tem trenutku mora biti pred nami eno samo poslanstvo – prizadevanja za mir v Ukrajini. Prepričana sem, da imata Slovenija in Evropska unija pri tem posebno priložnost in posebno odgovornost, da se celotna mednarodna skupnost zavzame za takojšnje končanje vojaške agresije in da se odprta vprašanja rešijo po diplomatski poti," je v pismu poudarila Fajonova.
Ruska vojaška agresija na Ukrajino po njenih besedah predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava in helsinških dogovorov o nespremenljivosti meja v Evropi. "Zanjo ni nobenega opravičila," je bila jasna Fajonova. Slovenija lahko kot država, ki je članica EU in Nata, na drugi strani pa jo z Rusijo povezujejo "tradicionalno dobri odnosi", po njeni oceni prevzame posredniško vlogo in aktivno prispeva k ponovni vzpostavitvi miru. "Narediti moramo vse, da se ponovno vzpostavi mir in da zavarujemo mir kot edini skupni strateški interes vseh: Ukrajine in Ruske federacije, pa tudi Evrope in Slovenije," je dodala Fajonova. V kasnejši izjavi za javnost je še dodala, da v SD izražajo polno solidarnost z ljudmi v Ukrajini in obžalujejo trpljenje nedolžnih civilistov.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec pa je prek Twitterja sporočil, da je Putin vojno Ukrajini napovedal v stilu generala jugoslovanske ljudske armade Blagoja Adžića iz leta 1991: "To kaže, da je človek preteklosti, ki bolj ceni silo kot pogovore. Največ škode bodo (kot vedno) utrpeli ljudje, ki niso nič krivi. Enotnost EU in Zahoda šteje največ. Slovenci se tega zavedamo." V SAB, ki jo vodi Alenka Bratušek, so prek Twitterja prav tako sporočili, da zagovarjajo diplomacijo in mirno reševanje sporov. Ob tem so dodali, je deeskalacija ukrajinske krize v slovenskem nacionalnem interesu, saj bo vojna destabilizirala finančne trge, kar vodi v še višjo inflacijo in rast cen, kar bo neposredno prizadelo tudi slovensko gospodarstvo in posamezne ranljive skupine.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je poudaril, da v Levici obsojajo rusko agresijo in pozivajo k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti v Rusiji. "Mednarodna skupnost mora iskati in najti mirno in dokončno rešitev napetosti. Za to morata obe strani, tako Nato kot Ruska federacija, odstopiti od svojih apetitov po Ukrajini," je poudaril Tašner Vatovec in vlado pozval, naj se zavzame za miroljubno, nenasilno in diplomatsko reševanje spora ter vzdrži kakršnegakoli vpletanja v oborožen spopad. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je napad na Ukrajino označil za teptanje mednarodnega prava, ki je po njegovem vojna proti življenju, svobodi in demokraciji. V NSi pričakujejo tudi čimprejšnji sklic parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in za obrambo.
Slovenija v Ukrajino pošilja materialno pomoč
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič poziva vse države članice EU, naj po ruski invaziji ugodijo nujni prošnji Ukrajine za medicinsko pomoč. Zaradi razmer v Ukrajini je zelo zaskrbljen tudi visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR), ki je že izrazil pripravljenost zagotoviti humanitarno pomoč, kjerkoli je to potrebno in mogoče. "Ukrajina je po današnji povsem neupravičeni ruski invaziji prek mehanizma EU za civilno zaščito vložila nujno prošnjo za medicinsko pomoč. Vse države članice in sodelujoče države pozivam, naj se nemudoma odzovejo in ponudijo pomoč. Čas za pomoč je zdaj," je prek Twitterja sporočil Lenarčič.
Uprava za zaščito in reševanje je prek Twitterja sporočila, da je Slovenija skladno z zaprosilom za mednarodno pomoč Ukrajini že zagotovila materialno pomoč v višini 163 tisoč evrov. Slovenija v Ukrajino pošilja 200 kosov spalnih vreč, 200 kosov gumijastih škornjev, deset dizelskih generatorjev, 250 tisoč kosov rokavic iz lateksa, 250 tisoč kosov rokavic iz nitrila in 600 tisoč kosov higienskih mask. Na upravi za zaščito in reševanje so pojasnili, da bo zaradi težav z zagotavljanjem prevoznikov prevoz za preostalih 400 tisoč kosov higienskih mask zagotovljen v najkrajšem možnem času.
"Gre za agresivno vojno, ki ogroža in evropski in svetovni mir"
Potezo Moskve ostro obsojajo tudi evropski poslanci iz Slovenije. "Najostreje obsojam agresijo Rusije na Ukrajino. Gre za agresivno vojno v nasprotju s samimi temelji in načeli ustanovne listine ZN, ki ogroža evropski ter svetovni mir. EU se mora odzvati enotno, odločno in dejanje povsem neizzvane agresije učinkovito sankcionirati," je na Twitterju zapisal evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ).
"Ruske vojaške operacije v Ukrajini predstavljajo grobo kršitev temeljnih načel mednarodnega prava, zato jih odločno obsojam, obenem pa upam, da bo prevladal razum, ki bo dal možnost za rešitev konflikta na miroljuben način," pa je poudaril evropski poslanec Milan Brglez (S&D/SD).
Da obsoja rusko agresijo proti Ukrajini, je sporočila tudi evroposlanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ): "Poleg nacionalne suverenosti je ozemeljska celovitost temelj mednarodnih odnosov. Nihče ni vsemogočen, sploh pa ne zato, ker vodi državo, kot je Rusija. To (mu) mora EU dati jasno in odločno vedeti. S sankcijami in z enotnostjo."
"Evropska unija mora ostati enotna"
Evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) pa je v odzivu na rusko invazijo Ukrajine poudarila, da se je Evropa danes zjutraj prebudila z novico o vojni na njenih tleh. "Obsojam vojaški napad in vsakršne ozemeljske prisvojitve Ukrajine. Evropska unija mora biti pri tem enotna. Sedaj se ni več potrebno spraševati, kaj smo v preteklosti naredili narobe, da je do tega prišlo. Ukrepati moramo premeteno in takoj. Zavedati se moramo, da Putin ne deli naših pogledov na demokracijo in današnje jutro je pokazalo, da se s svojimi načrti ne bo ustavil samo z žuganjem," je ocenila Tomčeva.
"Poleg vseobsežnih sankcij, gospodarskih in diplomatskih, je za Ukrajince trenutno ključno, da dobijo evropsko perspektivo in obljubo, da se njihove evropske sanje še lahko uresničijo. Upam, da bo to rezultat današnjega srečanja predsednikov vlad in držav v Bruslju ter da se bodo Evropska unija ter nekateri njeni od realnosti odmaknjeni voditelji, ki so še pred nekaj dnevi s Putinom želeli dialog, končno 'prebudili'," je dodala Tomčeva.
Žal se je zgodil najbolj črn scenarij, agresija Rusije na Ukrajino, ki jo ostro obsojam, pa je sporočil evroposlanec Franc Bogovič (EPP/SLS): "Kolegi iz baltskih držav v Evropskem parlamentu so nas že dlje časa opozarjali, da se predsednik Rusije Putin ne bo ustavil in bo napadel Ukrajino, ki ni več pod vplivom Moskve, kot je Belorusija."
"Putina najbolj moti naša demokracija"
Predsednik politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu Stéphane Séjourné je v pogovoru za Večer poudaril, da je ruski predsednik Vladimir Putin mislil, da bodo Evropejci v primeru ruske invazije na Ukrajino razdeljeni. "Zakaj? Računal je s tem, da imamo Evropejci različne interese, denimo gospodarske, ali pa da so razlike med članicami in nečlanicami Nata. Svoje naj bi prispevale države, ki mejijo na Rusijo. Po zaslugi diplomatskih prizadevanj se Evropejci zaenkrat le nismo ujeli v to past. Putin bi po moje že prej začel s sovražnostmi, če ne bi imeli diplomatskih prizadevanj znotraj tako imenovane normandijske četverice. Evropejci moramo sedaj ostati združeni in solidarni tudi pri sankcijah. Videli smo že, da je Nemčija pripravljena opustiti projekt ruskega plinovoda Severni tok II. To je za Rusijo zelo zgovoren signal. Naš cilj je, da ruskemu ljudstvu pokažemo, kako jih politika njihovega voditelja gospodarsko pelje pred zid," je poudaril Séjourné, ki se je včeraj mudil v Ljubljani.
"Mislim, da je pravi ruski problem, tisto, kar Putina tako moti, naš demokratični sistem v EU in naše zavezništvo Natu. O tem sem prepričan. Vidijo, da se demokratični sistemi ob mejah Rusije uspešno razvijajo. EU bo vedno zagovarjala suverenost Ukrajine, kar pomeni, da naj o svojih izbirah odloča sama. Evropski parlament to posebej poudarja. Želim si več ukrajinske integracije v Evropo. Zato moramo iti dlje od pridružitvenih sporazumov. Mislim tudi, da problem ne bo rešen, če se Ukrajina v Nato ne bi včlanila. To je samo izgovor. Kajti kot rečeno, Putina bolj moti demokracija," je poudaril Séjourné.
"Rusijo je treba izolirati na vse možne načine"
Ukrajina se Sloveniji kot prijateljski državi zahvaljuje za podporo in pomoč, je danes pred ukrajinskim veleposlaništvom dejala namestnica vodje ukrajinskega diplomatskega predstavništva v Sloveniji Natalija Markevič. Ob tem je poudarila potrebo po "enotnem in ostrem odzivu sveta proti ruski agresiji". Ruska vojska je po njenih besedah zjutraj začela z agresijo proti Ukrajini, pri čemer je izvedla obsežno obstreljevanje ukrajinskih enot na vzhodu in jugovzhodu države. "V Ukrajino so vstopili iz Belorusije in okupiranega ozemlja na polotoku Krim," je dejala Markevičeva. Ob tem je dodala, da je med napadi že prišlo do žrtev med civilisti: "Ukrajinske sile so v skladu z 51. členom ustanovne listine Združenih narodov razglasile pravico do samoobrambe in začele z obrambo države pred sovražnikom. Ob tem so sporočile, da se bo Ukrajina branila z vsemi silami".
Ukrajinska predstavnica se je nato zahvalila Sloveniji in Slovencem za izkazano prijateljsko držo in podporo, še posebej pa je izpostavila predsednika republike Pahorja in premierja Janše, ki sta v svojih izjavah podala jasno sporočilo, da Slovenija podpira Ukrajino: "Ne gre za vojno med Ukrajino in Rusijo, temveč za rusko agresijo. Samo z enotnim odzivom lahko ustavimo agresorja, ki se ne bo zadržal zgolj pri Ukrajini. Potrebujemo hiter odziv celotnega sveta, vključno z najostrejšimi sankcijami. Rusijo je treba izolirati na vse možne načine."
Glede domnev, da želi Putin vzpostaviti novo Sovjetsko zvezo, je ukrajinska predstavnica dejala, da je ruski predsednik v nedavnih izjavah poudaril, da v njegovi verziji zgodovine Ukrajina nima pravice obstoja. "Ne gre za vprašanje nove Sovjetske zveze. Gre za to, da si Rusija ne more preprosto vzeti pravice nadzora nad ozemljem Ukrajine, in da v 21. stoletju določena država ne bi smela posegati v suverenost in samostojnost druge neodvisne države". Markevičeva je menila, da bi bilo sedaj o diplomatskih rešitvah po mirni poti mogoče govoriti šele v primeru prekinitve ognja s strani Rusije, umika ruske vojske in prenehanja kibernetskih napadov. Na vprašanje, ali je do eksplozij prišlo tudi v Kijevu, pa je odgovorila, da so eksplozije zaznali na območju letališča Borispil in stavbe ukrajinske nacionalne garde, vendar pa v ukrajinski prestolnici do zdaj niso zabeležili smrtnih žrtev.
