Na letališču, s katerega odhajajo zadnja letala z ameriško vojsko in diplomati z Zahoda, se je namreč zbralo na tisoče ljudi. Tako tam že od jutra vlada kaos. Ker so ljudje napolnili vzletno stezo, so ameriški vojaki tudi večkrat streljali v zrak. Po sicer neuradnih informacijah naj bi bilo umrlo najmanj pet ljudi.
Zaradi množice civilistov so promet na letališču nato celo ustavili. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je izjavil, da si ameriške sile skupaj s turškimi prizadevajo umakniti ljudi s steze, vendar ni jasno, kako dolgo bo to trajalo. Kirby je za dogajanje okrivil afganistansko vodstvo, ki je v večini že zapustilo državo. "Lahko daš sredstva, lahko uriš, podpiraš, svetuješ, pomagaš. Ne moreš pa kupiti volje ali vodstva in vodstvo je manjkalo," je dejal predstavnik Pentagona. Napovedal je, da bodo ZDA na letališču namestile tretji bataljon vojakov. ZDA želijo sicer iz države umaknili 30.000 ljudi, poleg svojih državljanov tudi afganistanske sodelavce in njihove družine.
Poveljnik ameriških sil v Kabulu, general Kenneth McKenzie, je talibane pozval, naj ne ogrožajo umika preko letališča v Kabulu. Posnetki, ki so se pojavili na družbenih omrežjih, kažejo ljudi, ki plezajo po ameriškem letalu in se skušajo nanj vkrcati. Posnetki tudi prikazujejo ljudi, ki tečejo za ameriškim letalom, ki je vzletal. Nekaterim se je uspelo pripeti na kolesa, ko pa je letalo vzletelo, so z njega padli Afganistanci, ki si na vse načine želijo zapustiti državo.
Sicer je na letališču znatno manj komercialnih poletov. Vsi poleti so že več dni zapolnjeni, letalske vozovnice pa so bistveno dražje kot običajno. Tistih, ki si želijo zapustiti Kabul, je namreč znatno več, kot pa je prostora na letalih.
ZDA so sporočile, da je osebje njihovega veleposlaništva evakuirano na letališče, sicer pa je 70 držav, med njimi je tudi Slovenija, v skupni izjavi pozvalo talibane, naj ljudem pustijo, da zapustijo državo.
Pahor: Slovenija bi morala po najboljših močeh pomagati afganistanskim sodelavcem
Predsednik republike Borut Pahor poudarja, da je prav, da Slovenija po svojih najboljših možnostih pomaga tistim Afganistancem, ki so pomagali pri opravljanju nalog slovenskih vojakov. Njihova življenja so po njegovem mnenju v sedanjih razmerah v Afganistanu brez dvoma ogrožena.
Kot je pojasnil vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil, gre pri teh Afganistancih za osebe, s katerimi so pripadniki Slovenske vojske tesno sodelovali in so prispevale k uspešnemu in varnemu izvrševanju njihovih nalog. Ker so zaradi tega po oceni Pahorja njihova življenja v sedanjih razmerah v Afganistanu ogrožena, predsednik republike podpira prizadevanja za evakuacijo, pomoč in namestitev teh oseb, vključno z njihovimi družinami. "Vlada mora v sodelovanju z zavezniki sprejeti ukrepe za varnost in ustrezno ureditev njihovega položaja, kar je zaradi nastalih in hitro se spreminjajočih razmer zelo zahtevna naloga," je poudaril. (STA)
Tonin: V Afganistanu trije slovenski državljani
Predsednik NSi Matej Tonin je danes povedal, da so v Kabulu trenutno trije slovenski državljani, ki jih vojska poskuša evakuirati. Še do nedavnega so bili sicer štirje, a je Slovenija enega uspešno evakuirala, je dejal v izjavi za medije.
Preostali trije so še vedno v bližini letališča v Kabulu, kjer se vojska pripravlja in ureja njihovo evakuacijo z območja, je povedal Tonin. Informacij o njihovi identiteti in zakaj so bili v času nemirov v Afganistanu, Tonin ni želel razkriti.
"To nam je trenutno glavna prioriteta, da poskrbimo za svoje lastne državljane," je poudaril. Po njegovih besedah je Slovenska vojska v Afganistanu sodelovala z italijansko, zato so prevajalce in drugo osebje najemali preko Italije. Afganistanski sodelavci slovenske vojske so že imeli možnost, da se skupaj s svojimi družinami umaknejo na varno skupaj z italijansko vojsko, kar da je velika večina izkoristila.
Nekateri so medtem upali na izboljšanje položaja in te možnosti niso izkoristili, zato so trenutno še v Afganistanu. Obrnili so se na Slovenijo, ki v zadnjih dnevih intenzivno ureja logistične podrobnosti, da bi jim omogočila varen umik iz države, medtem ko se stvari iz ure v uro spreminjajo, je še dejal Tonin.
"Naše sporočilo tem ljudem je, da jih ne bomo pustili samih, da bomo v Sloveniji izpeljali vse potrebne procese, da bomo zadeve tudi pravno uredili v zvezi z azilom in ostalimi stvarmi in ko bo primerno časovno okno in ko bomo imeli primerne logistične zmogljivosti, bomo tudi naredili premik najprej v eno drugih varnih držav, potem pa tudi naprej v Slovenijo," je še dejal Tonin. (STA)
Nevladniki: Nujno humanitarne vizume!
Več nevladnih organizacij je vlado pozvalo, naj takoj umakne osebe, ki so v Afganistanu podpirale slovensko vojsko in s SV sodelovale, ter njihove družinske člane. Pri tem naj se krog družinskih članov določi v skladu z določbami zakona o mednarodni zaščiti z namenom, da se možnost prihoda omogoči vsem družinskim članom, med katerimi obstoji življenjska skupnost, ki je v bistvenem podobna primarni družini in ne le najožjim družinskim članom.
Zagotovi naj se varen in zakonit prihod v Republiko Slovenijo, ki od oseb ne zahteva, da se podvržejo nevarnim migracijskim potem, "ko so podvrženi tihotapcem in pogosto spolnemu nasilju, mučenju in nečloveškemu ravnanju s strani državnih organov držav, ki jih prečkajo, trgovini z ljudmi in drugim oblikam izkoriščanja".
Nevladniki zaradi nujne situacije predlagajo izdajo humanitarnih vizumov. Po prihodu v Slovenijo pa "se mora osebam nemudoma omogočiti dostop do azilnega postopka, saj zaradi sodelovanja s slovensko vojsko pripadajo posebej rizični skupini, zaradi česar so upravičene do mednarodne zaščite. S tem pa jim pripadajo tudi vse pravice, ki izhajajo iz mednarodne zaščite".
Postopki združevanja družin, ki so še v Afganistanu, naj se obravnavajo prioritetno. Republika Slovenija naj prav tako nemudoma preneha z vračanjem oseb v Afganistan.
Nevladne organizacije ob tem ponavljajo, da že od junija 2018 opozarjajo, da se osebam ob vstopu v Republiko Slovenijo sistematično krši pravica do dostopa do azilnega postopka. Vlada RS in pristojna ministrstva so v skladu z mednarodnimi obveznostmi dolžna zagotoviti, da imajo osebe v Slovenijo možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je sicer že včeraj zapustil državo in domnevno odpotoval v Uzbekistan.
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek zvečer po našem času prekinil tišino in nagovoril Američane o razmerah v Afganistanu, kjer so talibani po umiku ameriške vojske prevzeli nadzor. Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je predtem za televizijo ABC zagotovil, da je bil Biden redno v stikih z ekipo za nacionalno varnost in da aktivno preučujejo razmere. Ameriški predsednik je predčasno odšel s počitnic in se vrnil v Belo hišo.
"Dober čas za umik ameriških sil ne obstaja, to sem se po 20 letih naučil," je med drugim povedal Biden. "Znana so nam bila tveganja, a je res, da se je to razvilo hitreje, kot smo pričakovali. Kaj se je zgodilo? Afganistanski voditelji so pobegnili iz države, njihova vojska pa je kolapsirala."
"Ko zaključimo to misijo, bomo končali najdaljšo ameriško vojno v zgodovini, trajajočo 20 let. Zdaj vidimo, da ni te vojaške sile, ki bi bila sposobna Afganistanu, znanemu kot grobnica cesarstev, vzpostaviti demokracijo. Ne obžalujem odločitve, da se umaknemo iz Afganistana. Ne morem in ne želim od naših vojakov zahtevati, da se neskončno dolgo borijo v tuji vojni. To ni v ameriškem nacionalnem interesu, to ni, kar bi si naša vojska zaslužila." Tako Biden nocoj.
Ameriški predsednik zagotavlja, da bodo ZDA Afganistance še naprej podpirale - z diplomacijo. Naprej bodo branili človekove pravice na čelu s pravicami žensk in deklet. A dodaja, da vojaški spopad brez konca in kraja ni pravi način za to. Talibanom je napovedal "uničujoč odziv" ZDA, če bi napadli ameriške interese.
Kot je znano, so se razmere v Afganistanu začele zelo hitro zaostrovati v petek, ko je več ključnih prestolnic provinc padlo v roke talibanov, nakar je v nedeljo padel še Kabul. Talibanom je v manj kot 14 dneh od prve zavzete prestolnice uspelo prevzeti nadzor nad državo.
Kako je talibanom uspelo tako hitro zavzeti Afganistan?
Bliskovita ofenziva talibanov v Afganistanu, v okviru katere jim je v manj kot dveh tednih uspelo prevzeti nadzor nad državo, se ni zgodila le na bojiščih, ampak tudi s pomočjo dogovorov o predaji in psiholoških operacij.
Ko so se tuje sile v maju začele umikati, sta tako Washington kot Kabul izražala prepričanost v sposobnosti afganistanske vojske, da se bo uspešno uprla talibanom. Vsaj na papirju je bila afganistanska vojska z več kot 300.000 pripadniki in več milijard dolarjev vredno opremo močnejša od islamistov. Izkazalo pa se je, da je imela vojska težave s korupcijo, slabim vodstvom, pomanjkljivim urjenjem in vse slabšo moralo.
Afganistanske sile so se med poletjem sicer uspešno upirale talibanom na območja Laškar Gaha, na koncu pa so se morale z njimi soočiti brez redne podpore ZDA iz zraka. Afganistanska vojska, čeprav številčnejša, se je borila proti manjšim skupinam zelo motiviranih in poenotenih bojevnikov. Številni afganistanski vojaki, ponekod pa celotne enote, so preprosto dezertirali, mesta pa prepustili talibanom.
Ti so znali izkoristiti slabšo moralo. Prva semena dvoma so zasadili lani, ko je Washington podpisal dogovor o popolnem umiku svojih vojakov. Za talibane je bil to začetek zmage po skoraj dveh desetletjih vojne. Za številne obupane Afganistance pa znak izdaje.
Naslednji korak je bila spremenjena taktika spopadov. Talibani so se še vedno borili proti oboroženim silam, okrepili pa so napade na novinarje in aktiviste, s čimer so širili predvsem strah. Krepili so tudi zavest, da je zmaga talibanov neizbežna, v to pa so vključili še propagando in psihološke operacije.
Vojake in lokalne predstavnike naj bi ponekod bombardirali s sporočili, v katerih so jih pozivali k predaji ali sodelovanju, da bi se tako ognili hujši usodi. Številnim so obljubili varen prehod, če se ne bodo uprli.
Ko afganistanskim silam ni več uspelo zadržati ofenzive, so skušali številni zloglasni afganistanski poveljniki zbrati svoje podpornike in s pomočjo stare slave spodbuditi nov upor proti talibanom. Poskus pa se je izjalovil, saj ni bilo več upanja v to, da bo afganistanska vlada preživela, kaj šele zadržala napredovanje talibanov. Mesta so padla brez boja.
Poveljnika Ismaila Kana so talibani ujeli ob padcu Herata. Abdul Rašid Dostum in Ata Mohamed Nur pa sta zbežala v Uzbekistan, medtem ko so njuni vojščaki odložili svoja orožja in celo uniforme na ulicah Mazar-i-Šarifa.
Že pred bliskovito ofenzivo so talibani začeli sklepati dogovore v maju. Dogovore so skušali skleniti s posameznimi vojaki, nižjimi vladnimi predstavniki, guvernerji provinc in ministri. Pregovarjali so jih, da je bolje skleniti dogovore prej, kot ko bodo slavili.
Podobe ob zavzetju Kabula niso zaznamovala trupla na ulicah, ampak talibani in predstavniki vlade pri sklenitvi dogovora ob predaji mesta in provinc.
Če so še pred enim mesecem ocenjevali, da bi lahko afganistanska vlada padla v roku 90 dni, se je to na koncu zgodilo v manj kot dveh tednih od prvega zavzetja prestolnice ene od provinc. (STA)
