Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell - nepripravljen in neprimeren

Evropski poslanci so ob razpravi o mehanizmu za okrevanje in odpornost posvetili veliko pozornost pogovoru z visokim predstavnikom EU za zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom. Med njegovim obiskom je Rusija izgnala tri diplomate iz Poljske, Nemčije in Švedske. Borrell je pod plazom očitkov zaradi ponesrečenega obiska ocenil, da mora imeti očitno rusko zavračanje dialoga posledice in je včeraj že zahteval nove sankcije zoper Rusijo.

Kolonialne metode

V EU se vihar spričo diplomatskega fiaska med Borrellovim petkovim obiskom pri ruskem kolegu Sergeju Lavrovu zlepa ne poleže. Skupina evropskih poslancev je obsodila izgon diplomatov, za katerega je Borrell ponižujoče izvedel po tiskovni konferenci v Moskvi prek družabnih omrežij. Skupina je pozdravila napoved razprave zunanjih ministrov EU o odnosih z Rusijo 22. februarja. Triinsedemdeset evropskih poslancev pa je na pobudo Evropske ljudske stranke (EPP) zahtevalo Borrellov odstop. Pod to pismo se je podpisal tudi slovenski evropski poslanec Milan Zver. Zelo malo pa je verjetno, da jih bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen uslišala.

Povod Borrellovega obiska v Moskvi je bila aretacija opozicijskega liderja Alekseja Navalnega po vrnitvi z Nemčije. A ko je Borrell pred gostiteljem zahteval takojšnjo in brezpogojno izpustitev Navalnega, mu je Lavrov odčital levite o dvojnih standardih EU. Še več, EU je očital nezanesljivost, na kar se popolnoma nepripravljeni Borrell ni znal odzvati. K neuspehu je pripomogel še ruski novinar, ki je v vprašanju o ameriških sankcijah proti Kubi Borrella prisilil v njihovo obsodbo. Tako so sankcije EU zoper Rusijo zavoljo aneksije Krima in destabilizacije vzhodne Ukrajine dobile sporni pomen. Lavrov je lahko samo zmagoslavno zatrdil, da so "sankcije metoda nekdanjih kolonialnih časov".

Kot hladna vojna

Za oceno Borrellovega obiska v Moskvi smo poprosili zaslužnega profesorja ljubljanske Fakultete za družbene vede, politologa Antona Beblerja: "Neuspeh evropske diplomacije pripisujem v enem delu osebnosti Borrella, v drugem delu pa njegovemu pomanjkanju diplomatske spretnosti. V diplomaciji se ne spodobi sestanka začeti z napadom na gostitelja, in to s temo, ki je v celoti političnih, gospodarskih in drugih odnosov pravzaprav marginalna. Borrell je mislil, da mora tako ravnati, da se izogne kritikam po vrnitvi v Bruselj. Bal se je, da mu bodo še posebno baltske države in Poljska očitale pomanjkanje agresivnosti. Nekatere evropske države bi namreč hotele pri Rusiji priklicati čase hladne vojne nazaj."

Socialist Borrell je Katalonec, ki pa ga imajo v Kataloniji za izdajalca. Bebler: "Izpustitev Navalnega je zahteval v trenutku, ko ruski opozicijski lider sploh še ni pravnomočno obsojen. Na spremembo pogojne kazni v triletno zaporno so se namreč odvetniki pritožili. Navalnemu je predsednik Vladimir Putin z izrednim ukrepom dovolil odhod na zdravljenje v tujino. Ko je po mesecu dni zapustil berlinsko bolnišnico, pa je ostal v Nemčiji še dva meseca in pol. Ta čas je izkoristil za propagandno vojno zoper Putina. Pisno so ga iz Moskve opozorili, da je to prekršek, a se za to ni zmenil. Medtem je deset Borrellovih katalonskih rojakov obsojenih - ne na tri leta, pač pa na dvanajst let zapora, ker so se zavzemali za mirno samoodločbo katalonskega naroda. Borrellu je tako Lavrov lahko očital dvoličnost, saj EU od Madrida še nikoli ni zahtevala razveljavitev sodbe in takojšnje izpustitve Kataloncev, čeprav je proces v Španiji že končan. Tako se je diplomatska neumnost končala z debaklom."

Bebler sklene: "Borrell je po vrnitvi iz Moskve v Bruslju potarnal, da se Rusija oddaljuje od Evrope, kar niti ni točno - kvečjemu od EU. Pa niti to ne drži. EU s sankcijami odganja Rusijo. Iz Lavrovovega izvajanja razberemo, da si Rusija želi enakopravne obravnave. Češ, Moskva se ne vpleta v notranje zadeve EU, njeni diplomati ne hodijo na proteste Kataloncev, denimo. Ni skrivnost, da je neodvisnost ruskih sodišč od izvršne oblasti manjša kot v EU. Ampak tako je že ves čas. Tudi za cepivo Sputnik V si Rusija želi enako znanstveno obravnavo. Ne nazadnje je tudi nemška kanclerka Angela Merkel Evropsko agencijo za zdravila pozvala, naj deluje profesionalno. To samo po sebi govori o pristranostih, ki okoli Rusije vladajo v EU."

Vloga Navalnega

Za mnenje smo poprosili še enega poznavalca držav na območju bivše Sovjetske zveze, nekdanjega slovenskega diplomata in menedžerja Denisa Manceviča: "Lavrov je Borrella nadigral v vseh elementih, kar se nepripravljenim evropskim diplomatom ni zgodilo prvič. To bi lahko šteli za fiasko. Toda po drugi strani pričakovanja od Borrellovega obiska niso bila nikoli visoka. Obisk je bil bolj poskus ohranitve obraza Bruslja pod pritiskom posameznih držav članic EU, ki so zahtevale reakcijo ob prijetju Navalnega."

Mancevič se tudi sprašuje po vlogi Navalnega: "Evropski voditelji so precej nekritično sprejeli njegovo črno-belo podobo, ker so hrepeneli po prepoznavnem obrazu ruske opozicije, ki je sistemsko zelo šibka. Navalni je kot žrtev politične represije vlogo odlično odigral. Je retorik, zna javno nastopati in mobilizirati množice. Če gledava sedanji politični proces zoper Navalnega, se je treba vprašati, čemu Navalni ni šel v zapor že leta 2017. Če je Kremlju res tak trn v peti in če je ruski pravosodni sistem podrejen izvršni oblasti, tedaj bi Navalni že končal v zaporu kot oligarh Mihail Hodorkovski pred njim. Na podobo Navalnega je treba zreti onkraj medijskih naslovov in iskanja enotnega obraza opozicije. Če se zdi, da ima Navalni med Rusi izjemno podporo, potem Moskva in St. Petersburg pa mlajši in liberalnejši deli družbe še zdaleč niso vsa Rusija. V njej Putin tudi po ocenah neodvisnih anket ohranja podporo pri 60 odstotkih. V ozadju je močno nezaupanje med obema stranema, sploh močan občutek ruskih elit, da jih Zahod izigrava. Njihov argument vseh argumentov je širitev Nata na ruske meje, ko je bilo Rusiji zavoljo procesov ob razpadu Sovjetske zveze obljubljeno drugače, namreč nedotakljivost interesnih sfer v bližnjem sosedstvu, kamor Rusija šteje tudi Ukrajino. Gospodarske sankcije potekajo že dalj časa in so neučinkovite. Morda je nova Borrellova zahteva samo igra retorike, ki bi jo lahko večje države članice hitro umirile. Ne bi me presenetilo, če bi se v Svetu EU marca začela nova razparava, kako z Rusijo naprej drugače."