Predsedničin optimizem temelji na pospeševanju dobave cepiva BioNTecha in Pfizerja. Von der Leynova je ob tem napovedala, da bodo v prihodnjih dneh s tem proizvajalcem podpisali novo pogodbo o dobavi 1,8 milijarde odmerkov cepiva v letih 2022 in 2023.
Ta kraj je tudi simbol pravičnosti in odprtosti EU, ki je "lekarna sveta", je poudarila. Evropa namreč po njenih besedah proizvaja cepiva za Evropejce in ves svet. Od decembra lani je izvozila 155 milijonov odmerkov cepiv v 87 držav. "Nihče ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni," je še izpostavila.
Predsednica je še pojasnila, da je EU doslej prejela 150 milijonov odmerkov cepiv in da je opravila 123 milijonov cepljenj, kar jo uvršča med tri najboljše na svetu, za ZDA in Kitajsko.
Izpostavila je tudi, da je Evropska agencija za zdravila (Ema) odobrila povečanje zmogljivosti tovarne v Puursu za dodatnih 20 odstotkov, s čimer se ta uvršča med največje obrate te vrste na svetu.
Evropska komisija ob težavah z AstraZeneco in s cepivom družbe Janssen, ki je del skupine Johnson & Johnson, zdaj očitno stavi na BioNTech in Pfizer. Unija ob tem razmišlja tudi o tožbi proti AstraZeneci, a von der Leynova o tem danes ni želela govoriti, češ da odločitev še ni sprejeta.
Tožbi po neuradnih informacijah nasprotuje le ena članica, in sicer Madžarska. Von der Leynova se sicer danes v Bruslju sestane z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Glavna tema pogovorov naj bi bil madžarski načrt za okrevanje in odpornost.
