Vučićev duh nad izbiro patriarha Srbske pravoslavne cerkve

Tri mesece po smrti patriarha Srbske pravoslavne cerkve (SPC) Irineja, ki je cerkev vodil deset let, bodo člani sabora jutri odločali o njegovem nasledniku. Vprašanje, kdo bo na čelu SPC v prihodnje, ni le cerkveno, temveč tudi pomembno politično vprašanje, saj je srbski predsednik vselej užival njeno podporo, še posebno pri vprašanju Kosova. Oblast in cerkveni vrh sta se tudi v javnosti skušali prikazovati kot zaveznici v boju za ohranitev interesov in srbskega naroda.

Zato ni naključje, da se je predsednik Aleksandar Vučić, ki je javno priznal, da se ob vsaki pomembnejši odločitvi posvetuje s patriarhom, skupaj s svojo napredno stranko aktivno vključil v lobiranje za izbiro novega patriarha. Vendar pa pri odločitvah sabora, najvišjega cerkvenega zakonodajnega telesa, ki bo izbral tri kandidate, med katerimi bo nato na podlagi žreba odločeno, kdo bo novi patriarh, vloge ne bo igrala le politika. "Pomembna so tudi znotrajcerkvena razmerja med episkopi in ne nazadnje vpliv Carigrada, Vatikana in Ruske pravoslavne cerkve," pravi dobra poznavalka dogajanja v Srbski pravoslavni cerkvi, novinarka časopisa Danas iz Beograda Jelena Tasić.

Smrtonosne časti

Trenutna imena, ki v javnosti krožijo kot najresnejši kandidati za Irinejevega naslednika, so bački episkop Irinej (Bulović), izkušeni cerkveni jastreb in hkrati odličen teolog, ki je, kar zadeva podporo aktualni srbski oblasti, povsem na liniji z njo in je bil pri tem povsem usklajen s preminulim patriarhom.

Med kandidati naj bi bil tudi zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij (Perić), katerega duhovni oče je bil prav episkop Irinej. Kot tretjega najresnejšega kandidata v cerkvenih krogih omenjajo budimljansko-nikšićkega episkopa Joanikija (Mićovića), ki pa je, kakor je bil pokojni črnogorski metropolit Amfilohije, oster kritik Vučićeve politike. Velja omeniti, da je patriarh Irinej zbolel in kasneje podlegel covidu-19, potem ko je vodil pogrebno slovesnost prav za metropolitom Amfilohijem. Njegova krsta je bila, kljub temu da je umrl zaradi covida-19, odprta, verniki pa so mu s poljubljanjem roke smeli izkazati še poslednjo čast.

Tasićeva pravi, da so razmerja med omenjenimi kandidati precej izenačena, zato bo ob glasovanju štel vsak glas. Da bi se lahko pravoslavni duhovnik, ki mora najmanj pet let voditi eparhijo - trenutno je takih 34 -, uvrstil med tri kandidate, ga mora podpreti več kot polovica članov sabora, ki je najvišje cerkveno zakonodajno telo, sestavljeno z episkopov, vladik in metropolitov. Tako se vse pogosteje omenjajo kandidati, ki bi lahko bili kompromisna rešitev; med njimi šumadijski episkop Jovan (Mladenović) in braničevski episkop Ignatije (Midić), pri čemer se z njima seznam seveda še ne konča.

Apostolski žreb

Da bi se izognili vplivu politike na cerkveno kadrovanje, so v SPC še v času Jugoslavije vpeljali apostolski žreb, kjer imena treh kandidatov, ki so dobili vsaj polovico glasov sabora, dajo v kuverte, enega od članov sabora pa nato zadolžijo, da z žrebom določi, kdo bo novi patriarh. Seveda pa to ni zagotovilo, da politiki ne bi uspelo v ožji izbor spraviti ljudi, ki so ji po godu. Drži pa, da ne pokojni patriarh Irinej ne njegov predhodnik patriarh Pavle, ki je SPC vodil 19 let, pred volitvami nista sodila med favorite, po izvolitvi pa sta z nastopi in dejanji izražala brezpogojno podporo srbski oblasti, tako pri vladnih potezah kot v opravičevanju zločinov, storjenih v vojnah po razpadu Jugoslavije, še zlasti na Kosovu, ki ga v SPC vidijo izključno kot del Srbije.

Tudi zato Vučić pred volitvami sabora ne stoji križem rok. Po besedah Tasićeve se je lotil osebne kampanje z obiskovanjem določenih eparhij, obiskal pa je celo samostan Hilandar na sveti gori Atos v Grčiji. Ob tem so poznavalci prepričani, da so del kampanje tako zunaj kot preko "svojih" kanalov v SPC zanj opravili njegovi najtesnejši sodelavci, med njimi trenutni srbski zunanji minister Nikola Selaković, ki je bil pred tem predsednikov svetovalec.

Kupljen molk

Ne nazadnje je srbska vlada, v kateri ima, čeprav je predsednik republike, glavno besedo Vučić, leta 2019 za označitev 800-letnice avtokefalnosti SPC in dokončanje cerkve sv. Save v Beogradu namenila 8,5 milijona evrov. S tem je Vučić kupil molk SPC ob podpisu sporazuma med Srbijo in Kosovom o normalizaciji gospodarskih odnosov, Patriarh Irinej pa je Vučiću izročil najvišje cerkveno priznanje. Vendar to ni naletelo na splošno odobravanje med vladikami SPC, ki so nestrinjanje izrazili s protestno neudeležbo na omenjeni svečanosti. Hkrati so zahtevali izredno zasedanje sabora, a je sinoda kot cerkvena vlada s patriarhom na čelu zahtevo zavrnila. Tudi zato Tasićeva opozarja, da med člani sabora niso vsi navdušeni nad priklanjanjem Vučićevi politiki in da bi tisti, ki v SPC nekritično hvalijo oblast in politike, morali razmišljati tudi o tem, da so tako sami kot politiki v zgodovini cerkve in države le epizode. SPC sicer kljub številnim škandalom še uživa veliko podporo med ljudmi.