Kitajski ljudski kongres je danes potrdil cilj gospodarske rasti pri približno petih odstotkih, a je novi kitajski premier Li Qiang, nekdanji šanghajski partijski šef, posvaril, da tega ne bo enostavno doseči. Ob zaključku teden dni trajajočega zasedanja kongresa je bil v luči napetih odnosov kritičen tudi do ZDA, a je obenem pozval k sodelovanju med državama, piše slovenska tiskovna agencija STA.
Kitajska vlada je cilj gospodarske rasti postavila pri petih odstotkih, najnižje v več desetletjih. Lani si je želela doseči 5,5-odstotno rast, a je zavoljo strogih protikoronskih ukrepov in krize na trgu nepremičnin zabeležila le triodstotno. Li, eden najtesnejših zaveznikov predsednika Xi Jinpinga, je opozoril na težave pri doseganju cilja tudi letos. "Bojim se, da doseči cilj rasti pet odstotkov ne bo lahka naloga in bo treba podvojiti naša prizadevanja," je na tiskovni konferenci ob zaključku zasedanja ljudskega kongresa dejal Li. "Stabilizacija gospodarske rasti je zahtevna naloga, a ne le za Kitajsko, temveč za vse države na svetu," je, kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, še dejal 63-letni Li.
Da bi spodbudila gospodarstvo, namerava Kitajska letos še povečati dolg. Proračun, ki ga je danes potrdilo 2952 delegatov, med drugim v luči geopolitičnih napetosti, predvideva 7,2 odstotka več denarja za vojsko. Li je izpostavil tudi ZDA, s katerimi je Peking tako glede trgovine, tehnologije kot varnosti v najslabših odnosih v več desetletjih. "Obkolitev in zatiranje nista v korist nikogar," je dejal. "Kitajska in ZDA bi morali in morata sodelovati. Ko Kitajska in ZDA delujeta skupaj, lahko veliko dosežemo," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Prvič, odkar mu je kongres podelil tretji mandat na čelu države, je delegate nagovoril tudi 69-letni Xi in poudaril pomen okrepitve nacionalne varnosti: "Varnost je zibelka razvoja, stabilnost pa predpogoj za blaginjo." Zavzel se je za posodobitev vojske, ki naj postane jekleni "veliki Kitajski zid" zaščite suverenosti in varnosti. Pozval je še k utrditvi stabilnosti v Hongkongu in k združitvi s Tajvanom, ki ga Kitajska dojema kot del svojega ozemlja. Xi si je na pravkar minulem kongresu še utrdil moč, potem ko mu je centralni komite kitajske komunistične partije že oktobra lani zaupal nov mandat generalnega sekretarja in poveljnika kitajskih oboroženih sil. Odtlej je Xi prestal obsežne proteste proti politiki ničelne tolerance do covida in številne smrti, ki so sledile kasnejši odpravi izjemno strogih omejitev. Nobeno izmed teh vprašanj sicer ni bilo tema zasedanja. Xi nov petletni mandat začenja v obdobju, ko se drugo največje gospodarstvo na svetu sooča z več težavami, od počasnejše rasti do vse nižjega števila rojstev. Odnosi z ZDA so na izjemno nizki ravni, velesili sta v sporu glede številnih vprašanj, od človekovih pravic do trgovine in tehnologije.
Ljudski kongres je potrdil tudi Xijeve načrte, da naj se reorganizirana vlada v prihodnje osredotoči na vodilno vlogo države na področju tehnologije. Predsednik, ki vidi vse večji pritisk ZDA, želi s tem Pekingu pridobiti prednost na področju globalne konkurenčnosti. Med drugim naj bi pri vladi odpravili okrog pet odstotkov delovnih mest, kar je največ od obsežnega prestrukturiranja leta 1998.
Doslej so vse od Mao Zedonga kitajski voditelji smeli služiti le dva mandata. Xijeva predhodnika Jiang Zemin in Hu Jintao sta se tako po desetih letih poslovila s položaja. Xi je omejitev odpravil leta 2018.
