Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je danes v Haagu izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje oboroženega krila palestinskega islamističnega gibanja Hamas Mohameda Deifa, za katerega pa se ne ve, če je sploh živ, saj izraelska vojska trdi, da ga je avgusta ubila. 

Zahtevo za izdajo nalogovo za aretacijo je zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med napadom palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra in izraelsko ofenzivo v Gazi, maja vložil glavni tožilec ICC Karim Khan. V nalogu genocid izrecno ni naveden. 

Khan trdi, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki Hamasa - Deif kot poveljnik brigad Ezedin Al Kasam, Ismail Hanija kot vodja politbiroja gibanja in Jahja Sinvar kot vodja Hamasa na območju Gaze - kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu.

Izrael podvomil v slovensko sodnico

Zahtevi za izdajo nalogov za prijetje Hanije in Sinvarja je sodišče umaknilo, rekoč da je njuna smrt potrjena. V primeru Deifa pa ICC po lastnih navedbah ne more z gotovostjo trditi, da je bil ubit, saj da za to nima zadosti dokazov.

Nalog za aretacije bil izdan šele šest mesecev po zahtevi tožilstva. Postopek naj bbi bila med drugim zavlekla menjava znotraj panela, ki je odločal o izdaji omenjenih nalogov. Takrat  je Izrael podvomil v nepristranskost novoimenovane slovenske sodnice na ICC Beti Hohler, ki je zdaj prav tako odločala o izdaji naloga. Izrael je prejšnji teden podvomil v njeno nepristranskost, saj da je kot tožilka delala v uradu glavnega tožilca ICC Karima Khana. 

Kam Netanjahu ne bo smel potovati?

Izrael ni član ICC, država niti ni pogodbenica Rimskega statuta, ustanovne listine ICC. To pomeni, da je nalog za Izrael brezpredmeten. Je pa podpisnica Rimskega statuta od leta 2015 Palestina, kar pomeni, da ima ICC na njenem ozemlju, ki ga pa Izrael ne priznava, pristojnost. In kaj to pomeni za Netanjahuja? Formalno ne bo smel potovati v države članice ICC, saj ga morajo te po statutu sodišča takoj privesti pred pristojni sodni organ v državi pridržanja. Države članice so z izjemo Vatikana, Monaka in Belorusije vse evropske države, vključno z vsemi 27 članicami EU, vse južnoameriške države, Kanada, Avstralija, Japonska, Mehika in kar nekaj afriških držav. Te države bi torej morale Netanjahuja, če bi se pojavil v njihovi državi, pridržati. A ni vedno bilo tako. Leta 2015 se je nekdanji sudanski predsednik Omar al Bašir mudil v Južni Afriki, kjer ga niso pridržali, čeprav je Južna Afrika članica ICC. 

Vodja evropske diplomacije, ki se mu izteka mandat, Josep Borrell je poudaril, da so nalogi ICC zavezujoči in da jih je treba izvršiti. Viktor Orban, premier Madžarske, članice ICC, je včeraj napovedal, da bo v znak kljubovanja nalogu sodišča Netanjahuja povabil na obisk. "Če bo Netanjahu prišel, odločba ICC ne bo imela učinka in ne bomo sledili njenim pogojem," je dejal Orban, v čigar mandatu je Madžarska ratificirala Rimski statut. Orbanov zaveznik Janez Janša je odločitev ICC označil za sramotno, saj da gre za nagrado terorizmu. Nemčija, prav tako velika zaveznica Izraela, je sporočila, da je ena največjih podpornic ICC, a da bodo o korakih odločali šele, če bo predviden obisk Netanjahuja ali Galanta v Nemčiji. Italija, Irska, Belgija, Nizozemska in Francija so medtem že sporočile, da spoštujejo odločitev sodišča in da so pripravljene na morebitno prijetje Netanjahuja. Tudi slovenski premier Robert Golob je dejal, da bo Slovenija v celoti spoštovala odločitev sodišča. 

ZDA grozijo s sankcijami

V ZDA, najtesnejši zaveznici Izraela, so dejali, da ICC ni pristojen. Mike Waltz, bodoči svetovalec za nacionalno varnost v administraciji novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki bo nastopila januarja, je obljubil odločen odziv na antisemitsko pristranskost ICC. Republikanski senator za Južno Karolino Lindsey Graham je napovedal, da bo predlagal uvedbo zakona, s katerim bi ZDA proti državam, ki bodo sodelovale z ICC v primeru prijetja Netanjahuja, uvedla sankcije. "Vseeno je, če gre za Kanado, Francijo ali Nemčijo. Nalogi za prijetje so grožnja ne le Izraelu, temveč tudi ZDA. Smo naslednji na vrsti. Prepričan sem, da bo predsednik Trump podprl zakon," je ob tem dejal. Od svetovnih velesil članice ICC niso ZDA, Kitajska, Indija. 

Nalog za aretacijo Putina izdan marca lani

ICC je marca lani izdal tudi nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi suma nezakonitih deportacij otrok in nezakonitega transferja otrok z ozemlja Ukrajine v Rusko federacijo. Tedaj je od zahteve tožilca do izdaje naloga sodnikov za artetacijo minil zgolj mesec dni.

Khan je sicer že takoj po začetku ruske agresije v Ukrajini sprožil preiskavo morebitnih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida v Ukrajini. Iz Kremlja so se na odločitev ICC odzvali, da je ta brez pomena. Tudi Rusija ni ne članica ICC, ne država pogodbenica Rimskega statuta, kako niso niti njene zaveznice. To pomeni, da Putina, če ne bo potoval v države pogodbenice, drugod ne bodo aretirali. Putin se, recimo, lani poleti raje ni udeležil srečanja držav skupine BRICS, ki je potekalo v Južni Afriki. 

Izvršitev naloga je odvisna od držav pogodbenic

Beti Hohler je lani v intervjuju za Večer pojasnila, da lahko sodišče posreduje tudi, če država nepogodbenica izvrši zločin na ozemlju države pogodbenice. "To, da Rusija ne priznava sodišča, seveda ne pomeni, da je nalog za prijetje ničen ali da nima smisla. Sodišče je v skladu s statutom pristojno za najtežja mednarodna kazniva dejanja in lahko izda nalog za prijetje tudi zoper državljane držav nepogodbenic, če so ti zagrešili kaznivo dejanje na ozemlju države pogodbenice. Treba je poudariti, da je po preučitvi zahteve tožilstva in dokazov senat treh neodvisnih in nepristranskih sodnikov odločil, da je tožilstvo izkazalo utemeljene razloge za domnevo, da sta oba ruska osumljenca zagrešila očitana kazniva dejanja. To je zelo pomembno. Izvršitev naloga pa je seveda odvisna od držav pogodbenic in morebitnih držav nepogodbenic, ki so pripravljene sodelovati s sodiščem, kar je vedno možno. Skratka, treba je razlikovati vprašanje, ali je bil nalog za prijetje izdan zakonito v skladu s statutom sodišča in v okviru njegovih pristojnosti -  od vprašanja izvršitve tega naloga in obveznosti držav v tem pogledu," je dejala za Večer.