Uradna odločitev bo po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na vire v vladi, objavljena danes. Ukrajinci že nekaj časa prosijo za tovrstno oborožitev, saj nimajo odgovora na rusko bombardiranje in raketiranje od daleč. Joe Biden je v ponedeljek dejal, da v Ukrajino ne bo pošiljal raketnih sistemov dolgega dosega, s katerimi bi lahko Ukrajinci dosegli Rusijo. Poslali pa bodo raketne sisteme dosega okrog 70 kilometrov.
Biden je novico o pošiljanju sodobnejših raketnih sistemov Ukrajini, s katerimi bodo lahko odgovarjali na napade v Ukrajini, potrdil v torek zvečer v komentarju v New York Timesu. Poleg tega bodo v Ukrajino poslali še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterji in rezervni deli.
Ukrajinci Američanom zagotavljajo, da pomoči v raketah ne bodo izkoriščali za napade na cilje v Rusiji. Želijo le odgovoriti na rusko bombardiranje od daleč. Rakete naj bi najbolj koristile v regiji Doneck, kamor so Rusi sedaj skoncentrirali svojo ofenzivo bombardiranja in osvajanja ozemlja.
"Ukrajine ne spodbujamo, da udari preko svojih meja. Nočemo podaljšati vojne samo zaradi tega, da se Rusiji povzroči bolečina," je med drugim zapisal Biden.
Ameriška pomoč je nujna, če lahko Ukrajina upa, da bo kdaj pregnala okupatorja s svojega ozemlja, kar je tudi cilj mednarodne skupnosti, ki sodeluje v sankcijah proti Rusiji in v pomoči Ukrajini.
Ameriški kongres je pred kratkim potrdil 40 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, ki jo bo vlada namenjala sproti. Odkar je Vladimir Putin ukazal napad na Ukrajino, so ZDA tja poslale za okrog 4,5 milijarde dolarjev vojaške pomoči.
Danes bo objavljen doslej 11. sveženj ameriške vojaške pomoči, kar bo prvi iz 40 milijard dolarjev vrednega zakona. Ukrajince bodo morali tudi izuriti v uporabi novih raketnih sistemov.
Pri najnovejših pomoči naj bi šlo za mobilne raketne sisteme HIMARS, ki so nameščeni na tovornjakih. Ti lahko izstreljujejo tako rakete srednjega kot tudi dolgega dosega, tja do 300 kilometrov. Za zdaj nameravajo Američani poslati le rakete z dosegom do 70 kilometrov.
Interpol: Orožje iz Ukrajine bo po vojni končalo v rokah kriminalcev
Veliko kosov orožja, ki jih države pošiljajo v Ukrajino, bo nazadnje končalo v rokah kriminalcev v Evropi in drugod, je danes v Parizu opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock.
"Dostopnost orožja med trenutnim konfliktom bo privedla do širjenja nezakonitega orožja v obdobju po konfliktu," je dejal Stock in poudaril, da se zločinci že osredotočajo na ta čas, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Številne zahodne zaveznice kijevskih oblasti so od začetka ruske invazije v Ukrajino poslale veliko kosov orožja in znatne količine streliva, s pomočjo katerega se ukrajinske sile zoperstavljajo močnejšemu in bolje oboroženemu nasprotniku. Kljub prvotnim zadržkom nekaterih držav do pošiljanja težkega orožja v Ukrajino ima tamkajšnja vojska na voljo vse več tovrstne oborožitve, ki se bo prav tako znašla na črnem trgu, svari Stock. Zato Nemec iz vrha Interpola poziva države članice, naj koristijo podatkovne baze za sledenje orožja, ki so jim na voljo, saj gre za izziv, s katerim se države same ne morejo uspešno spopasti.
"Kriminalci, o katerih govorim, delujejo globalno, tako da bo to orožje izmenjano prek več celin," je dejal šef Interpola.
Opozoril je, da je vojna v Ukrajini posredno privedla tudi do več kraj gnojil in agrokemičnih proizvodov, ki so se v zadnjem obdobju izrazito podražili. Podobno opaža tudi skok v številu kraj goriva v Evropi in drugod po svetu.
Sholz zagotovil dobavo protiletalske obrambe
Nemčija pa naj bi Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, je v parlamentu danes dejal nemški kancler Olaf Scholz, ki je ob tem napovedal tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu. V svojem nastopu je ponovil, da je cilj nemške vlade, da Putin ne zmaga v vojni.
Nemčija bo ukrajinskim oboroženim silam dostavila tudi sodoben sledilni radar, ki bo lahko zaznal topništvo, je v bundestagu dejal Scholz. Napovedal je še, da bo Nemčija v skladu s svojimi tehničnimi zmožnostmi podprla dobavo večnamenskih raket Ukrajini, ki so jo napovedale ZDA.
Pri protiletalskem sistemu gre po navedbah Scholza za Iris-T proizvajalca Diehla, s čimer bodo Kijevu dobavili najsodobnejši sistem zračne obrambe, ki ga Nemčija premore. "S tem omogočamo Ukrajini, da zaščiti celotno mesto pred ruskimi zračnimi napadi," je dejal.
Cilj nemške vlade je zagotoviti, da ruski predsednik Putin "ne zmaga" v vojni, ki jo je začel v Ukrajini, je med današnjo razpravo o proračunu zatrdil Scholz. "Naš cilj je, da se Ukrajina lahko brani in pri tem uspe," je dodal.
Ukrajina že dlje časa poziva k dobavi protiletalskih sistemov za zaščito pred napadi ruskih bojnih letal, helikopterjev, raket ali brezpilotnih letal.
Nemška vlada je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino odločila, da bo prvič dobavila nemško orožje v vojni proti jedrski sili. Doslej je Berlin Kijevu med drugim dobavil protitankovske minomete, protiletalske rakete in več milijonov nabojev.
Scholz je bil sicer deležen kritik tako doma kot v tujini, ker Nemčija Ukrajini ni zagotovila težkega orožja, ki ga potrebuje za odvračanje ruskih napadov. V preteklih tednih pa je Berlin sprejel tudi dve zavezi za dostavo težkega orožja, in sicer 50 tankov tipa gepard in sedmih samohodnih havbic, a orožje v Ukrajino še ni prispelo.
Švica Danski prepovedala dobavo oklepnikov Ukrajini
Švicarske oblasti so dale veto na prošnjo Danske, da pošlje oklepna transportna vozila švicarske proizvodnje Ukrajini. Pri tem se sklicujejo na politiko nevtralnosti, v skladu s katero Švica ne dostavlja orožja na konfliktna območja, je danes poročala švicarska televizija SRF. Danska tako ne more dati Kijevu na razpolago švicarskih oklepnikov.
Švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve (Seco) je zavrnil zahtevo Koebenhavna, da Ukrajini dostavi okoli 20 oklepnih vozil piranha III švicarske izdelave, je v Bernu danes potrdil tiskovni predstavnik sekretariata.
Nevtralna Švica od držav, ki kupujejo švicarsko orožje, zahteva, da zaprosijo za dovoljenje za ponovni izvoz tega orožja.
Podobno je Seco aprila Nemčiji prepovedal pošiljanje švicarskega streliva v Ukrajino, ki se brani pred rusko agresijo, prav tako pa je zavrnil podobno prošnjo Poljske o dobavi orožja vzhodni sosedi.
Švicarska nevtralnost se v luči vojne v Ukrajini sooča z doslej največjo preizkušnjo zadnjih desetletij. V domači javnosti se odvija razprava o tem, kakšno stališče zavzeti glede politike, ki je državo obdržala izven obeh svetovnih vojn.
Je pa Švica zavrnila dosedanjo prakso in sprejela sankcije, ki jih je proti Rusija zaradi invazije na Ukrajino uvedla Evropska unija.
