Ukrajinske vojake, ki so se predali ruskim silam v jeklarni Azovstal v Mariupolu, bo morda doletela smrtna kazen, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal predstavnik proruskih separatistov, pravosodni minister samooklicane separatistične ljudske republike Doneck (DNR) Jurij Sirovatko.
"Sodišče bo sprejelo odločitev o njih," je po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti dejal Sirovatko. "Za takšna kazniva dejanja imamo v DNR najvišjo obliko kazni - smrtno kazen," je dejal in da so vsi vojni ujetniki na ozemlju DNR, med njimi pa je približno 2300 vojakov iz Azovstala.
Na stotine ukrajinskih branilcev strateškega pristanišča Mariupol na obali Azovskega morja se je ta mesec predalo, potem ko so se več tednov zadrževali v podzemnih predorih jeklarne Azovstal. Ukrajinska stran si prizadeva, da bi jih v prihodnosti zamenjali za ujete ruske vojake, Rusija pa je sporočila, da jim bo najprej sodila.
Mnogi od ukrajinskih borcev, ki so branili Mariupol pred ruskimi silami, pripadajo ultranacionalističnemu bataljonu Azov, ki ga povezujejo s skrajno desnico. Rusija ga je v preteklosti večkrat obtožila vojnih zločinov, v Moskvi pa so navedbe o nacistih v Ukrajini uporabili kot enega od razlogov za invazijo na to državo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta v sobotnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirja Putina pozvala, naj izpusti ukrajinske borce iz Azovstala.
Med dokumentiranjem evakuacije civilistov ubit francoski novinar
V regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine je bil po besedah regionalnega guvernerja Sergeja Hajdaja v ponedeljek, v neuspešnem poskusu evakuacije, ubit francoski novinar: "Danes bi naše oklepno vozilo za evakuacijo moralo pobrati deset ljudi s tega območja, in znašlo se je pod sovražnikovim ognjem. Deli granate so prebili oklep avtomobila in smrtno ranili akreditiranega francoskega novinarja, ki je snemal material o evakuaciji, policista pa je rešila čelada." Hajdaj je dodal, da je evakuacija zaustavljena.
Smrt novinarja francoske televizije BFM je potrdil francoski predsednik Emmanuel Macron. "Novinar Frederic Leclerc-Imhoff je bil v Ukrajini, da bi prikazal resničnost vojne. Na krovu humanitarnega avtobusa s civilisti, ki so bili prisiljeni bežati, da bi se izognili ruskim bombnim napadom, je bil smrtno ranjen," je zapisal Macron.
Leclerc-Imhoff je delal za televizijo BFM, kjer so navedli, da je bil star 32 let in da je bil na svoji drugi poročevalski poti v Ukrajini od začetka vojne v tej državi 24. februarja. Njegov novinarski kolega Maxime Brandstaetter je bil v napadu lažje ranjen.
Leclerc-Imhoff je bil blizu mesta Severodoneck, ki je v zadnjih tednih tarča silovitega obstreljevanja ruskih sil, sta v ločeni izjavi sporočila francosko in ukrajinsko zunanje ministrstvo, ki ju povzema francoska tiskovna agencija AFP. Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je med obiskom Kijeva dejala, da Francija zahteva "čimprejšnje odprtje pregledne preiskave, da bi osvetlili okoliščine te tragedije".
Orban o embargu na rusko nafto: Nobenega dogovora ni
Madžarski premier Viktor Orban je ob prihodu na vrh EU v Bruslju zanikal, da bi države že dosegle kompromis glede embarga na uvoz ruske nafte. "Nobenega dogovora ni," je poudaril Orban. Odgovornost za to pa je pripisal Evropski komisiji, ker da pred objavo predloga ni najprej zagotovila strinjanja članic. Pravi, da bi bilo treba najti rešitev za težave Madžarske z oskrbo z energenti, šele nato pa objaviti načrt o sankcijah. "Odgovornost za to, da danes nimamo dogovora, bo na ramenih komisije," je dejal Orban.
Pred tem je sicer iz Bruslja prišla novica, da so stalni predstavniki članic na srečanju v ponedeljek dosegli politični dogovor o embargu na uvoz ruske nafte, ki naj bi bil del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Podrobnosti niso bile objavljene, naj bi pa kompromisna rešitev predlagala določeno izvzetje za Madžarsko oz. nafto, ki se jo v EU uvozi preko naftovoda.
A Orban je zdaj zatrdil, da se Madžarska s predlogom ne strinja in da soglasja v EU ni. Zamisel, da bi bila iz embarga izvzeta nafta, ki prihaja po naftovodu, se mu zdi "dober pristop". "Vendar pa potrebujemo jamstva za primer nesreče na naftovodu, ki teče skozi Ukrajino, da bomo potem lahko rusko nafto dobili iz drugih virov," je dejal madžarski premier. V minulih dneh so namreč iz Ukrajine prišla opozorila, da bi se naftovodu Družba, ki poteka čez ukrajinsko ozemlje proti članicam EU, lahko tudi "kaj zgodilo".
Tudi češki premier Petr Fiala je bil kritičen, ker je komisija predlog za sankcije predstavila, preden so se države strinjale o njem. Obenem je izrazil upanje, da bodo našli dogovor.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je predlog sankcij predstavila v začetku meseca, se na kritike ni mogla odzvati, saj je na vrh prišla pred Orbanom in Fialo. "Ključ do uspeha sta solidarnost z Ukrajino in enotnost unije," je poudarila ob prihodu in dodala, da morajo biti ukrepi pravični za vse.
Po njenih besedah nerešeno ostaja samo vprašanje ruske surove nafte, ki priteče po naftovodu. "Ni veliko možnosti, da bi dogovor našli v prihodnjih 48 urah, kasneje pa bodo možnosti večje," je izjavila.
Biden v Ukrajino ne bo pošiljal raketnih sistemov dolgega dosega
Ameriški predsednik Joe Biden je v Washingtonu dejal, da ZDA v Ukrajino ne bodo pošiljale raketnih sistemov, ki bi lahko zadeli cilje v Rusiji.
Časnik New York Times je namreč poročal, da namerava Washington Kijevu poslati raketne sisteme dolgega dosega. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet," je v odzivu na pisanje časnika dejal ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov.
Glede na Bidnove besede tudi ZDA skrbi možnost nepredvidljive širitve konflikta.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Kijev zaprosil za mobilne raketne sisteme M270 in M142, ki lahko naenkrat pošljejo več raket do 300 kilometrov daleč.
"Težko se je bojevati, če te napadajo z razdalje 70 kilometrov, ti pa nimaš ničesar, s čimer bi se boril nazaj," je tvitnil svetovalec predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak.
ZDA so za Ukrajino pred kratkim namenile 40 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč, za katero ni točno znano, kaj bo obsegala, in prihaja do špekulacij, kaj vse bi lahko bilo v paketu.
Putin pripravljen omogočiti neoviran izvoz žitaric iz ukrajinskih pristanišč
Vladimir Putin je turškemu voditelju Recepu Tayyipu Erdoganu zagotovil, da je Moskva v sodelovanju z Ankaro pripravljena omogočiti neoviran izvoz žitaric iz ukrajinskih pristanišč, ki je blokiran zaradi konflikta v Ukrajini.
"Vladimir Putin je opozoril na pripravljenost ruske strani, da prispeva k nemotenemu pomorskemu tranzitu blaga v sodelovanju s turškimi partnerji. To velja tudi za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč," je Putinove besede v telefonskem pogovoru z Erdoganom povzel Kremelj.
Putin je potrdil pripravljenost ruske strani na izvoz gnojil in živil, če bodo odpravljene sankcije proti Rusiji. Opozoril je na težave na svetovnem trgu hrane, ki da so posledica "nespametne finančne in gospodarske politike zahodnih držav", rekoč, da je Rusija pripravljena izvoziti "znatne količine gnojil in kmetijskih pridelkov v primeru odprave ustreznih protiruskih sankcij", navedbe Kremlja povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah Kremlja sta voditelja govorila tudi o zagotavljanju varne plovbe v Črnem in Azovskem morju in odpravljanju nevarnosti min v njunih vodah.
Ruska invazija na Ukrajino in sankcije Zahoda so prekinile dobavo pšenice in drugih surovin iz obeh držav, kar je okrepilo skrbi glede morebitnega pomanjkanja hrane in povečanja lakote v svetu. Rusija in Ukrajina proizvedeta 30 odstotkov svetovne ponudbe pšenice, ki jo večinoma izvozita prek Črnega morja. V ukrajinskih pristaniščih, ki so jih obkolile ruske ladje, je obtičalo na desetine kontejnerskih ladij, zaradi česar je onemogočen izvoz pšenice, sončničnega olja in drugih živil ter gnojil. Plovbo po Črnem morju ovirajo tudi mine, ki so jih postavile tako ruske kot ukrajinske sile.
Turški predsednik je v nedeljo napovedal, da se bo po telefonu pogovarjal s Putinom, ločeno naj bi se slišal še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Kot je pojasnil Erdogan, namerava obe strani znova pozvati k dialogu in diplomaciji.
Erdogan je dejal, da je Ankara pripravljena znova organizirati srečanje delegacij Rusije, Ukrajine in Združenih narodov v Istanbulu, kot je to že storila po začetku ruske invazije. Turčija pa bi sodelovala v morebitnem mehanizmu opazovanja, če sprti strani dosežeta načelen dogovor, so sporočili iz urada turškega predsednika.
Poleg rusko-ukrajinskega konflikta naj bi Erdogan s Putinom govoril tudi o prošnji Švedske in Finske za članstvo v zvezi Nato, čemur Turčija kot edina od držav članic zavezništva nasprotuje. Ena od tem njunega pogovora so bile tudi razmere v Siriji, kjer sta tako Ankara kot Moskva pomembna regionalna akterja.
