To je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v večernem nagovoru, pri tem pa poudaril, da je bitka za mesto Severodoneck verjetno ena najtežjih v tej vojni. "V mnogih pogledih se tam odloča o usodi Donbasa," je zatrdil in dodal, da je ukrajinska vojska vseeno zadala velike izgube sovražnim silam.
Ruske oblasti so medtem v sredo sporočile, da je tudi Ukrajina v Donbasu utrpela znatne izgube vojakov, orožja in vojaške opreme.
Po besedah guvernerja regije Lugansk Sergeja Hajdaja so bile ukrajinske sile potisnjene nazaj na obrobje mesta, po tem ko je Rusija pričela "izravnavati" območje z obstreljevanjem in zračnimi napadi. V Severodonecku in bližnjem mestu Lisičansk se trenutno nahaja še približno 15.000 civilistov, je še dodal guverner.
Severodoneck je bil sicer pred nekaj dnevi tik pred zavzetjem s strani ruskih enot, vendar so ukrajinske sile sprožile uspešne protinapade. Okoli 800 civilistov pa se je zaradi spopadov zateklo v mestno kemično tovarno Azot, je sporočil odvetnik ukrajinskega tajkuna, čigar podjetje je lastnik obrata.
Ruske sile se v okviru prizadevanj za zavzetje celotne vzhodne pokrajine Donbas, ki vključuje regiji Doneck in Lugansk, sedaj osredotočajo na Severodoneck. Po več dneh srditih uličnih spopadov so ukrajinske oblasti priznale, da ruske enote nadzorujejo večji del mesta in da se bodo njihove sile zaradi stalnega obstreljevanja morda morale umakniti.
Od začetka vojne je bilo po podatkih ZN ubitih najmanj 4253 civilistov, 5141 jih je bilo ranjenih. Poleg tega je bilo na obeh straneh ubitih na tisoče borcev, več kot 14 milijonov ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove.
Zelenski zahteval izločitev Rusije iz FAO
Zelenski pa je na današnjem srečanju OECD v Parizu poudaril, da se "o podaljšanju članstva Rusije v Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ne smemo pogovarjati," saj Rusija s svojimi dejanji "strada od 400 milijonov do milijarde ljudi," piše francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski predsednik je sicer države članice OECD pohvalil, ker so večinoma prekinile stike z Rusijo ter onemogočile rusko članstvo v tej organizaciji. Opozoril pa je, da "nekatere vlade, države in mednarodne organizacije menijo, da lahko sedijo križem rok in se ne odzovejo na to, kar se dogaja. Gre za problem vrednot in ne geopolitike," navaja spletni portal Politico.
Zelenski je k blokadi ruskega članstva v FAO pozval zaradi več mesecev trajajoče blokade ukrajinskih pristanišč s strani ruske mornarice. Rusija na ukrajinske očitke odgovarja, da je Ukrajina za blokado izvoza žita odgovorna sama, saj naj bi minirala pristanišče v Odesi, še poroča Politico.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sredo na pogovorih v Turčiji, ki jih podpira tudi ZN, zatrdil, da je Moskva pripravljena zagotoviti varen prehod ladjam, ki prevažajo ukrajinsko koruzo in pšenico. Po navedbah AFP Ukrajina odgovarja, da je pripravljena obnoviti pošiljke žita, vendar potrebuje konkretna varnostna zagotovila Rusije.
Ukrajina in Rusija skupaj proizvedeta tretjino svetovne pšenice in ječmena ter polovico sončničnega olja. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dejal, da je glavni problem, kako zagotoviti nemoten izvoz iz Odese in ob tem zagotoviti, da Rusija tega ne izkoristi za napad na mesto.
Duda kritičen do Scholza in Macrona, ker se pogovarjata s Putinom
Poljski predsednik Andrzej Duda je proti nemškemu kanclerju Olafu Scholzu in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu uperil kritiko zaradi pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki jih nadaljujeta navkljub ruski invaziji.
"Osupnjen sem nad pogovori kanclerja Scholza in predsednika Macrona s Putinom. Ti pogovori namreč ne dosegajo ničesar," je v sredo v intervjuju, objavljenem na platformi YouTube za nemški tabloid Bild dejal poljski predsednik.
Dialog s Putinom po oceni Dude pomeni "na nek način legitimacijo osebe, ki je odgovorna za zločine ruske vojske v Ukrajini". Putin sam - seveda ob podpori oficirjev ruske vojske - je namreč odgovoren za to, da je svojo vojsko poslal v Ukrajino, je še dodal Duda.
Poljski predsednik je situacijo v Ukrajini in Putinovo vlogo v njej tudi primerjal s situacijo začasa Hitlerja in druge svetovne vojne. "Se je kdo pogovarjal s Hitlerjem med drugo svetovno vojno? Je kdo rekel, da mora on rešiti svoj obraz? Da se morajo dogodki odviti na način, da se Hitler ne bi počutil ponižanega?" je spraševal poljski predsednik.
Francoski predsednik Macron je v zadnjih šestih mesecih s Putinom na telefonu preživel več kot sto ur. Zaradi ohranjanja dialoga s Putinom tudi po ruskemu napadu na Ukrajino konec februarja je že bil deležen kritik predvsem s strani vzhodnoevropskih in baltskih partnerjev.
Francija sicer nudi Ukrajini vojaško in finančno podporo, se pa Macron za razliko od več drugih evropskih voditeljev še ni odpravil tja.
Nedavno je izjavil, da se Rusije in Putina kljub zgodovinski napaki, ki je državo in njenega voditelja geopolitično skorajda povsem osamila, ne sme ponižati ter da je treba po zaustavitvi ognja v Ukrajini najti diplomatsko rešitev za nastalo politično krizo.
Izjava je takrat naletela na kritične odzive v Ukrajini. Zunanji minister Dmitri Kuleba je dejal, da se Rusija ponižuje sama.
Scholz se je s Putinom nazadnje pogovarjal konec maja, ko naj bi Putin tako njemu kot Macronu dejal, da je Rusija pripravljena omogočiti varen izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč, kar pa se do današnjega dne še ni zgodilo.
