Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zunanjim ministrom EU in članic Nata predstavil svoj "načrt za zmago", katerega prva točka se glasi, da mora Ukrajina dobiti povabilo za članstvo v severnoatlantsko zavezništvo.​ "Takojšnje vabilo Ukrajini v Nato bo odločilno. Seveda bo članstvo sledilo kasneje, tako da vabilo ne bo imelo političnih posledic," je Zelenski povedal na zasedanju. Ruski predsednik Vladimir Putin mora po njegovih besedah videti, da "njegove geopolitične kalkulacije nimajo smisla".

Hkrati Ukrajina od zahodnih zaveznic želi dovoljenje, da z dobavljenimi raketami dolgega dosega lahko udari po tarčah znotraj ruskega ozemlja. Zelenski je predlagal tudi, da se na ozemlju Ukrajine namesti nejedrsko orožje, ki bi Rusijo odvrnilo od nadaljnje agresije. Želi si še, da bi ZDA in EU zaščitile ukrajinske kritične naravne vire in skupaj izkoriščale gospodarski potencial. V času po vojni pa bi ukrajinska vojska lahko zamenjala del ameriških sil, ki so nameščene v Evropi, je začrtal ukrajinski predsednik.

Hladen tuš za Kijev pa bi lahko pomenila napoved, da bodo ZDA v Izraelu namestile moderni sistem protizračne obrambe THAAD, ne pa tudi v kaki sosedi Ukrajine. Gre za sistem, ki lahko prestreza tudi balistične rakete. Predstavnica ameriškega obrambnega ministrstva Sabrina Sing je v torek na vprašanje, zakaj takega sistema ne bi namestili na primer v Romuniji, odgovorila: "Različne zmogljivosti, različne vojne, različne regije." Pri tem si je po pisanju ameriškega tednika Newsweek mogoče zastaviti vprašanje, ali bodo zaradi zaščite Izraela ZDA zmanjšale podporo Ukrajini. Časnik Financial Post je pri tem navedel izjavo nekdanje pomočnice namestnika obrambnega ministra Dane Soul, ki je dejala, da Washington ne zmore več z enakim tempom pomagati tako Izraelu kot Ukrajini. "Približujemo se točki preloma," je odgovorila. Je pa spodbudna novica v Ukrajino prišla iz Avstralije, ki je obljubila, da ji bo dostavila 49 svojih tankov M1A1 abrams. 

Ukrajinci izgubljajo Kursk

Že večkrat je Zelenski poudaril, da bo prihodnje leto prelomno, kar se tiče usode Ukrajine. Še prejšnji mesec je pogosto govoril o pomembnosti vdora ukrajinske vojske v rusko regijo Kursk, kjer da bi vzpostavili tamponsko območje na ruskem ozemlju. Ukrajincem je v začetku avgusta uspel dobro načrtovan in bliskovit preboj, a danes ni povsem jasno, kaj je ukrajinska vojska s tem vdorom v Rusijo dosegla. Zavzela je dobrih tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, Rusi pa po zadnjih podatkih že nadzorujejo okoli 500 kvadratnih kilometrov zasedenega ozemlja, saj so tja poslali najbolj elitne enote Specnaz in VDV. Po pričakovanjih naj bi v kratkem Ukrajince stisnili v širšo okolico mesta Sudža, nato pa se bodo verjetno bili zelo srditi boji za nadzor nad tem mestom. Vztrajno se ukrajinska vojska trudi prodreti tudi v Belgorodsko oblast, vendar pa jo tam ruske sile vztrajno zadržujejo. 

Morda je ukrajinski preboj v Rusijo nekoliko upočasnil napredovanje Rusov v harkovski regiji, kjer Ukrajinci še vedno branijo mesto Vovčansk, ki se ga Rusi trudijo zavzeti že od začetka maja. Ko je ukrajinski vojski nekoliko uspelo potisniti Ruse nazaj, je ruska vojska odgovorila s termobaričnimi bombami po njihovem položaju in zdaj ruske sile spet nadzorujejo določene dele mesta. 

Stroj za "mletje mesa"

Zagotovo pa vdor v Kursk ni upočasnil Ruse pri napredovanju proti mestu Pokrovsk. Po padcu Vugledarja se premikajo tudi proti pomembnemu železniškemu in cestnemu vozlišču, ki je ključno za oskrbo ukrajinskih enot na vzhodni fronti. Ruske sile bodo verjetno skušale mesto obkoliti na jugu in vzhodu ter nato prodreti v mesto. Kijev se še kako zaveda pomembnosti tega mesta, zato je okrepil svoje enote, ki ga branijo, je pa vprašanje, ali bodo lahko ustavili ruski stroj za "mletje mesa", ki deluje po principu nenehnih jurišev, kar je izčrpavajoče​ za ukrajinske enote. V zadnjih dveh mesecih Rusija osvaja ukrajinsko ozemlje s tempom, kakršnega od začetka vojne v Ukrajini še ni bilo mogoče videti.

Takšno napredovanje pa tudi drago plačuje z življenji vojakov in izgubami oklepnikov. Avgust in september sta bila po podatkih ameriških obveščevalnih služb za Ruse najbolj krvava meseca od začetka vojne v Ukrajini. Dnevno naj bi jih bilo ubitih ali ranjenih več kot 1200. A Rusija se ne sooča z enakimi težavami, kot jih ima Ukrajina. Zdi se, da ima še vedno dovolj orožja in tudi vojakov, medtem pa se Ukrajini močno pozna pomanjkanje vojakov. V torek je svetovalec ukrajinskega predsednika Sergij Leščenko dejal, da so ameriški kongresniki od Zelenskega zahtevali, da Kijev spusti starostno omejitev za vpoklic v vojsko s 25 let na 18. 

Težave z novačenjem

Novi vojaki niso motivirani tako kot tisti, ki so se sami prijavili za boje. "Zaloge teh fantov so usahnile že lani," je pred kratkim za britanski časnik The Times povedal narednik, ki je odgovoren za urjenje vojaških obveznikov. Povedal je tudi, da urjenje, ki temelji na izkušnjah članic zveze Nato, ni zadostno. "Naučili so se gibati tako, da gledajo cev svoje puške, kar je učinkovito za mestne boje, ne pa za tukaj, kjer so mine povsod pod nogami," je pojasnil in omenil tudi drone ter tako imenovane drseče bombe. Prav s temi so si Rusi v zadnjem letu zagotovili prednost na bojiščih. 

Ruski vojski naj bi po trditvah ukrajinskih uradnikov, tudi Zelenskega, v zadnjem času na bojiščih pomagali tudi Severni Korejci. The Kyiv Independent je v sredo poročal, da naj bi Pjongjang v Rusijo poslal kar 10 tisoč vojakov, ni pa jasno, za katere enote gre. A južnokorejski analitiki so prepričani, da bo Severna Koreja s tem dobila dragocene izkušnje na bojišču. Poleg tega naj bi Severna Koreja Rusiji dobavila tudi artilerijsko strelivo in celo balistične rakete kratkega dosega. S fotografskimi dokazi o prisotnosti Severnih Korejcev na bojiščih za zdaj ni postregla še nobena stran.