Zviti Putin iz oči v oči z neenotno EU

Ob tem ko je letošnji dobitnik nagrade Saharov za svobodo misli ruski opozicijski voditelj in borec proti korupciji Aleksej Navalni, so v ljubljanski Hiši Evrope, torej v pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji, konec tedna pripravili virtualno okroglo mizo. Vodil jo je radijski novinar Luka Robida.

Nagrada bo 45-letnemu Navalnemu podeljena na decembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. V njegovem imenu jo bo prevzela hči Darja. Ruskega opozicionalca so namreč januarja letos oblasti aretirale po vrnitvi iz Nemčije. Tam se je zdravil zaradi zastrupitve, po vsej verjetnosti s strupom novičok. Zanjo Navalni obtožuje Kremelj. Evropski parlament je že pozval k takojšnji izpustitvi svojega nagrajenca iz zapora, kjer preživlja dveinpolletno kazen.

Podpora zatirani civilni družbi

Zavoljo aretacije Navalnega so se odnosi med Evropsko unijo (EU) in Rusijo znova poslabšali. Toda te odnose hudo bremenijo še številna druga vprašanja: migrantska kriza na meji med Poljsko in Belorusijo, kriza energentov, zaostrovanje v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu. Razmere v svetu se naglo spreminjajo in to so izzivi tudi za največjo državo, ki vse težje ohranja položaj velesile. Gotovo je Kremelj tudi zato tako občutljiv na vse očitnejše približevanje Nata ruskim mejam, vendar o tem na okrogli mizi niso veliko govorili.

Robida je v virtualnem studiu sicer gostil poznavalce Rusije: slovenska evropska poslanca Milana Brgleza (S&D/SD) in Klemna Grošlja (Renew/LMŠ), dopisnico RTV Slovenija Vlasto Jeseničnik in publicista Branka Sobana. Ugotavljali so, da Bruselj nima enotne politike, kar pa zna ruski predsednik Vladimir Putin spretno izkoriščati. Nagrada je za razpravljalce sporočilo Evropskega parlamenta preganjani in zatirani civilni družbi v Rusiji. "Da nismo pozabili na vas in podpiramo, kar počnete," je ob tem dejala Jeseničnikova. Soban je podobno menil, da je ta nagrada velikega, a predvsem simbolnega pomena za rusko opozicijo: "Ki je v bistvu razdeljena, pohojena, poteptana. Tisti, ki danes nasprotujejo režimu, imajo le tri možnosti: odhod v tujino, zapor ali grob."

Najprej pa je Robida dal besedo vodji kabineta Navalnega Leonidu Volkovu. Ta se ni oglasil iz Rusije, temveč od nekod iz varnega zavetja v tujini: "Tudi zoper mene je vloženih vsaj sedem kazenskih ovadb, češ da sem ekstremist. To je del pritiskov poleg visokih glob in aretacij, s katerimi se sooča ruska opozicija. Zavoljo tega smo večino aktivnosti po tem, ko je ob aretaciji Navalnega v 180 ruskih mestih izbruhnil pravi ljudski protest in so se ga v Kremlju ustrašili, preselili na svetovni splet. Vendar je sedaj tudi splet tarča ruskih oblasti, ki so pri tem navdih za številne avtokrate sveta. Spričo tega podpiram sankcije zoper Putina in njegove prijatelje, da korupcije ne bi iz Rusije izvažali v EU. Se nam v Kremlju smejijo v obraz. Denimo, zunanji minister Seregej Lavrov je rekel, da smo Navalnega sami zastrupili in da so vse to zrežirali nemški tajni agenti." Volkova je Robida izzval tudi z vprašanjem o kontroverznosti Navalnega, ki je pred časom imel čudne zamisli o vojni na Kavkazu in o srednji Aziji. Volkov je skušal pomiriti, ko je dejal, da razlaga že 14 let, kako se je Navalni v tem času skrajnim stališčem odpovedal in jih tudi obžaluje.

Skrivanje kršitev v članicah EU

V razpravi je nato Milan Berglez menil, da lahko Evropski parlament veliko stori, sploh ko gre za nujne zadeve, ki so vezane na spoštovanje človekovih pravic. Vendar: "Daleč največ pooblastil glede skupne zunanje politike ima Svet EU, ki pa mu je bolj pomembno, da skrije kršenje človekovih pravic v lastnih državah članicah." Brglez je še poudaril, da se glede Rusije ne bi smeli zanašati zgolj na sankcije, ampak bi morali uporabiti vse oblike diplomacije.

Klemen Grošelj je menil, da so človekove pravice talec ruske politike: "Putin zna izkoristiti vsako slabost nasprotnika prav tako, kot je zapovedano v njegovem ljubem športu judu. Na eni strani imamo sankcije, na drugi pa spopad okoli Ukrajine in Belorusije ter glede energetike. Teh zgodb, žal, ni mogoče ločiti." V EU pa članice na to ne zrejo enotno zavoljo lastnih ožjih interesov, zato so v odnosu do Rusije "razcepljene". Kot pomanjkljivost evropske politike je Grošelj označil, da ta še vedno izhaja iz predpostavk iz časa hladne vojne. A bi se morala EU zavedati, da so ti časi mimo in da je svet multipolaren.

Vlasta Jeseničnik se je strinjala, da zna "Putin zelo dobro izkoristiti vsako najmanjšo razpoko, ki se pojavi v EU. Ruska opozicija pa je po umoru Nemcova in z Navalnim v zaporu obglavljena." Povedala je, da državni mediji o nagradi Navalnemu sploh niso poročali: "Za večino Rusov, ki se informirajo iz škatle, kot rečejo državni televiziji, pa kar ni na njej, ne obstaja." Menila je, da se je pritisk režima po septembrskih volitvah v dumo še okrepil: "Pogojne kazni so prelevili v realne, vseprek oblasti razglašajo nasprotnike za tuje agente, opozicija pa ni enotna. Putin je na vrhu oblasti že 22 let, zaradi sprememb zakonodaje pa sme ostati na oblasti še dva nova šestletna mandata." Pri ohranitvi oblasti režim ne uporablja le trde sile, ki je EU sploh nima, pač pa tudi mehko moč: "K sebi z zahoda vabi kulturnike, študente, podeljuje štipendije, televizija RT je njegov propagandni stroj. Visoke cene plina in nafte pa polnijo državno blagajno."

Evropska hipokrizija do diktatorjev

Da bi EU morala nastopiti bolj enotno, je prepričan tudi Branko Soban, ki se boji, da bo Navalni v zaporu, dokler bo Putin na oblasti: "Putinov cilj je razdiranje EU in to tudi s pomočjo trojanskih konjev, kot je madžarski premier Viktor Orban, kateremu smo mi satelit. Putin po Evropi tudi podpira in sprejema predstavnike ksenofobnih, fašističnih strank. Recepta nimam. Putin svoje politike ne bo spreminjal, ker mu status quo omogoča ostati na oblasti. Ogromna Rusija ostaja dežela paradoksov. Pripravili so megalomanske mednarodne dogodke, od olimpijskih iger do svetovnega prvenstva v nogometu, po vaseh pa marsikje še zdaj ni kanalizacije. In le tretjina ruskih moških učaka upokojitev, saj imajo Rusi najvišjo smrtnost v Evropi. EU je za sodelovanje, a le če obstajata transparentnost in spoštovanje človekovih pravic. Toda namesto tega vidimo, da Bruselj za zadrževanje beguncev raje plačuje diktatorjem v Nigru, Maroku in Turčiji."

Na daljavo so objavili tudi ločen pogovor z raziskovalko z Univerze Sciences Po v Parizu Marie Mendras. Ocenila je, da je "Navalni ruski opoziciji končno dal obraz in močno osebnost". Opozorila je, da je Putin nedavno podprl beloruskega "prevaranta" Aleksandra Lukašenka "policijsko, logistično in energetsko", saj bi brez podpore Kremlja padel: "Toda Lukašenko Putina spravlja v zadrego. Vendar se Putin noče pogajati z nikomer, ne z opozicijo ne s tujci. Zavoljo tega moramo Evropejci upoštevati, da se je Putin odločil - ne za pogajanja, pač pa za konfrontacijo." Vseeno je menila, da prizadevanja EU kažejo določene rezultate: "Ne pozabite, v Ukrajini je zmagal Majdan!"