Brez žensk si ni mogoče predstavljati nobenega podjetja ali organizacije in tudi policije ne. Ženske so bile in so nepogrešljive na celotni hierarhični lestvici delovnih mestih. Uniformirane miličnice, današnje policistke, pa smo lahko v Mariboru prvič srečali šele leta 1974. Zato letos obeležujemo že pol stoletja, odkar so policistke vstopile v tako imenovano "modro družino". Ta zgodovinski trenutek so sodelavci iz Policijske akademije (PA) obeležili tako, da so v prostorih Policijske uprave (PU) Maribor na ogled postavili razstavo z naslovom Kje so ženske?

Izvršni odbor Kluba upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve Maribor pa je v sodelovanju z mariborsko policijsko upravo in akademijo za bivše (že upokojene) sodelavke organiziral slovesnost z vodenim ogledom razstave in kulturnim programom. Dogodka se je udeležilo 26 ljudi, ki jih je sprejel tudi pomočnik direktorja Policijske uprave Maribor Rafael Viltužnik. Ta je posebej izpostavil delo, pomembnost in nepogrešljivost žensk v policiji, ne glede na delovno mesto. Prispevek vseh sodelavk je za uspešnost organizacije, kot je policija, izjemnega pomena, je poudaril. "Ženske naloge opravljajo z večjo stopnjo empatije, bolj čustveno, zato tudi manjkrat uporabijo fizično silo," je dejal in dodal, da gre v policiji za organizacijsko kulturo, kjer enakost med spoloma živijo, torej ne delajo razlik med moškimi in ženskami. Vsekakor pa velja, da je tako žensk kot moških v policijskih vrstah še vedno premalo.

Ogled je vodila avtorica razstave, višja policijska inšpektorica Martina Stergar iz Policijske akademije. Pod njenim vodstvom so se sprehodili po mejnikih zgodovine žensk v slovenski policiji in skozi 50 let sistemskega zaposlovanja policistk. Stergarjeva je od panoja do panoja s fotografijami in zapisi na zanimiv in izjemno poznavalski način predstavila vstop žensk v policijski ustroj in njihovo delo vse do danes. Druženje je nato popestrila citrarka Franja Janež z vsem poznanimi lepimi, slovenskimi pesmimi.

Martina Stergar je predstavila tudi vsebino treh publikacij z naslovom Kje so ženske?, ki jih je v preteklem letu izdalo ministrstvo za notranje zadeve. Kot je dejala, je mogoče v teh publikacijah prebrati dragocene izpovedi zaposlenih žensk o delu in izkušnjah na področju policijske dejavnosti in ugotovitve o nekaterih vidikih organizacijskega življenja v policiji ter razlikah med spoloma. Nekaj izvodov publikacij je udeleženkam srečanja tudi razdelila.

Žensk v policiji, predvsem prvih miličnic v Mariboru se je spomnil tudi predsednik Kluba upokojenih delavcev MNZ Maribor Mirko Ploj. Imel je namreč priložnost, da jih je lahko spoznal in videl že pred pol stoletja. Prvi, ki sta v mesecu februarju leta 1974 kot uniformirani policistki prestopili prag Policijske postaje v Vošnjakovi ulici, sta bili Ljudmila Trstenjak Karba in Marija Fišer. V naslednjih letih pa so se jima pridružile še Darka Geč, Cvetka Vidmar, Jožica Škrlec, Danica Šeme in mnoge druge. "Dobro se spomnim občudovanja, predvsem pa začudenja, ki so ga bile deležne, ko so lepe, v uniformi stopile na cesto. Reakcije tako moških kot žensk so bile zelo različne," pravi Ploj.

V začetku miličnicam seveda mnogi, predvsem moški, niso bili posebej naklonjeni, a so se vsemu navkljub odločno spopadle z vsemi ovirami in jih uspešno premagale. In bile so prve, ki so podrle stereotip, da poklic miličnika ni za ženske, četudi je do takrat veljal za izključno moški poklic. "Dokazale so, da so lahko povsem enako uspešne kot njihovi kolegi. Ob delu so se izobraževale ter zasedle nekatera pomembna delovna mesta v policiji, ki so bila do tedaj v domeni moških. Hkrati so bile pionirke na različnih področjih policijske organizacije dela in hierarhije. Pomembne zasluge so imele tudi v procesih osamosvojitvene vojne za Slovenijo v letu 1991. Številne imajo namreč tudi status policijske vojne veteranke," je nizal Ploj.

Prve miličnice so tlakovale pot vsem naslednjim generacijam žensk, ki so se zaposlile v policiji. Same pa so v policijskih vrstah pustile pomembne sledi. Njihov prispevek skozi vsa ta leta je viden in odmeven. Dokazale so, da so sposobne odgovorno, predano in enakovredno moškim opravljati vsa dela. "Danes vidimo, da vse več deklet in žena s ponosom nosi policijsko uniformo. Povsod so sprejete povsem enakopravno. Z veliko željo in vztrajnostjo opravljajo enako zahtevne naloge kot njihovi kolegi. Danes znaša delež policistk v policiji slabo petino, vseh žensk pa dobro četrtino. Njihova narava dela in delovni čas so specifični. Delo opravljajo namreč 24 na dan, ob tem pa so tudi žene in matere," je še dejal Ploj. In v zaključku izpostavil, da so se kot prve miličnice za vedno zapisale v zgodovino razvoja slovenske policije. Izrazil je upanje, da so ohranile številne lepe spomine na svojo poklicno pot. Zaželel jim je obilo zdravja v prihodnje ter uresničitev skritih želja in talentov, za kar v letih aktivnega dela morda niso imele časa ali pa jim je za to zaradi zahtevnosti poklica zmanjkalo volje in energije. V imenu zbranih žensk se je za prireditev zahvalila prva miličnica Ljudmila Trstenjak Karba.