Leta 1979 so pri Alfi predstavili admiralsko ladjo, alfo 6. Avto je bil pripravljen že leta 1978 - in ko je prišel na trg, je bil že obupno zastarel. 1980. so se začela dela na nasledniku s kodnim imenom Porojekt 156 (nič skupnega s poznejšo alfo 156). Radikalno oblikovana alfa z zadnjim pogonom pa zaradi ekonomske krize tovarne ni prišla na tekoče trakove. Novi projekt Tipo 4 je bil začet skupaj s Fiatom in Saabom, še preden je Fiat leta 1986 prevzel Alfa Romeo. Iz tega projekta so z enotno zasnovo izšli avtomobili Fiat Croma, Lancia Thema in Saab 9000. Alfa se je nekoliko oddaljila s projektom 164, ki je za razliko od ostalih treh imel sprednji pogon. Alfin lastni dizajn je izpodrinila kreacija Enrica Fumie pri Pininfarini, ki je bila zrisana že 1981.
Septembra 1987 je alfa 164 debitirala na salonu v Frankfurtu. Lancia je bila na trgu že tri leta, Fiat in Saab pa dve leti. Novi Alfin model je zamenjal alfo 6 in nekoliko manjšo alfo 90 - in prvi veliki avto s sprednjim pogonom. Ko so sredi leta 1997 končali proizvodnjo, je na ceste zapeljalo 273 tisoč vozil. Osnovni motor je bil 2-litrski Twin Spark s katalizatorjem ali brez, 2-litrski turbo V6 (ki je vztrajal še pri alfi 166, a le na italijanskem trgu), najmočnejše alfe 164 pa so imele trilitrski V6, ki je s 4-ventilsko glavo premogel 171 kW (232 kW). Slaba šestina vseh alf 164 je imela tudi dizelski štirivaljni motor s prostornino 2,5 litra, ki je zmogel 86 kW in pozneje 92 kW (125 KM).
Prva prenova modela, ki je na trgu vztrajal več kot desetletje, je prišla na spored poleti 1990. Vozniki so se pritoževali, da gre volan "malo po svoje", in zaradi slabe vzdolžne stabilnosti pri pospeševanju. Inženirji so cel blok motorja in menjalnika spustili za tri centimetre in tako sta kardana sprednji kolesi gnala v isti sredinski liniji in ne več pod kotom kot prej, kar je izboljšalo vozne lastnosti. Prav tako so preuredili nekaj kontaktov pri kablih, saj je imela alfa 164 notorično muho, ko je sredi vožnje za sekundo vse skupaj ugasnilo in potem delovalo naprej - kot da se ni zgodilo nič. Kar pa se tiče dolgega življenja, so bile vse alfe 164 od leta 1990 pocinkane in niso več rjavele. Jeseni 1992 se je zgodil še pravi facelift, avto je dobil nove elipsoidne luči in bolj zajetne odbijače. Spremenjena je bila tudi notranjost, predvsem sredinska konzola, prvič pa je imel avto na voljo tudi varnostno blazino za voznika. Vsi modeli so se od prenove imenovali Alfa 164 Super.
Nekaj primerkov še vedno vozi po naših cestah, večinoma v rokah ljubiteljev, cene pa jim rastejo proti desetim tisočakom.
Poleti 1998 je milanska znamka končno predstavila prestolonaslednico, model Alfa 166, ki pa ni ponovila uspeha svoje kraljice matere.
