Sedeminsedemdeset let bo minilo letos, odkar je glavni oblikovalec britanskega podjetja Rover, Maurice Wilks, na svojem posestvu v Newboroughu, skupaj z bratom Spencerjem, ki je bil izvršni direktor podjetja, začel načrtovati avto za vse terene, predvsem pa za kmetijska dela.
Ob izobilju jeepov, ki so jih Američani pustili na Otoku, sta brata imela s čim eksperimentirati. Predvsem pa je podjetje Rover, od katerega glavne tovarne po vojni ni ostalo nič drugega kot ruševine, potrebovalo nov izdelek, ki bi Rover vrnil v življenje. Na drugi strani je britanska vlada nujno potrebovala izdelke, ki bi jih izvažala v tujino v zameno za prepotrebne surovine. Tako je nastal land rover, hibrid med traktorjem in terencem, k temu je pripomogla tudi namestitev t. i. odvzema moči (po angleško PTO), ki prenaša moč motorja na zunanje naprave, kot so žage, cepilniki, kosilnice.
Prototip, ki so mu dali vzdevek Centre Steer, ker je imel en sedež in volan na sredi, dva pa na straneh, je bil narejen na šasiji originalnega ameriškega willysa. Sredinski volan je bil tam tudi zato, da je bilo ob straneh brez sedežev več možnosti za nalaganje dolgih predmetov, in tudi zato, ker je bil enkraten »izlet« prestižne znamke v svet 4x4, namenjen predvsem izvozu na tuje trge, brez potrebe prilagajanja volana na levo in desno stran. Podvozje je bilo, kot rečeno, jeepovo, z dvometrsko medosno razdaljo, prototip pa je poganjal Roverjev 1,6-litrski bencinski motor s 37 kW. Zunanje površine so bile bolj polne, zaobljene in na nek način priljudne. Prototip na njegovi osnovi, ki je že imel levo-desno nameščen volan, so predstavili v začetku 1948, sredi leta pa se je že začela proizvodnja serijskega modela, ki je nosil preprosto ime Land Rover Series 1 ali prva serija.
V povojni Britaniji je vladalo splošno pomanjkanje surovih, zato so prve avtomobile barvali kar z ostanki barv za kabine vojaških letal in vsi so imeli različne odtenke svetlo zelene barve. Matično podjetje Rover je 1967 prešlo pod Leyland Motors, še naprej pa je divizija Land Rover ustvarjala štirikolesno gnane kreacije, kar je 1970 privedlo tudi do »civilnega« Range Roverja.
No, centre steer so pred serijsko proizvodnjo testirali v vseh mogočih razmerah in na starih fotografijah je celo oral polje in vlekel puhalnik za travo. Prakocka je po letu 1947 izginila in pravzaprav nihče ne ve, kaj se je z njo zgodilo, verjetno pa so jo razstavili in zavrgli. Zdaj je zavladala era za land rover v mnogih serijah in izvedbah. Land rover je bil tako prvi masovno proizvajan avto 4x4 na svetu z vrati in trdo streho. Ker je po vojni primanjkovalo jekla, so za zunanjost uporabljali nerjaveč aluminij. Ste kdaj videli ta avto z rjo? Niste. Land Rover je 1992 podal številko – več kot 70 odstotkov narejenih primerkov je še vedno v uporabi.
Prva serija, ki so jo izdelovali od srede 1948, je imela do 1951 še fiksni štirikolesni pogon, potem pa so bili na voljo z možnostjo preklopa pogona. V svoji prvi življenjski dobi je land rover dal skozi tri serije in vse so imele tudi listnato vzmetenje in možnost zagona motorja s klasično ročko. 1954 je Land Rover dodal še daljšo medosno razdaljo in nastal je prvi karavan 4x4 na svetu. Vsa ta leta so inženirji kar tekmovali, kdo si bo izmislil pametnejše rešitve, in v kratkem landiju je lahko sedelo do sedem ljudi, v podaljšanem pa celo deset, več kot v večini kombijev tistega časa. Prva serija ob predstavitvi ni imela več nobenega jeepovega dela, tudi poudarek na »traktorskih« delih je ob začetku prodaje odšel v ozadje. Land rover je bil načrtovan dejansko le za dve do tri leta, da bi Rover prišel do finančne injekcije za zagon proizvodnje osebnih avtomobilov. A ko se je ta zgodila, je bil land rover neprimerljivo bolj prodajan in znamka je šla svojo pot. Uspešnosti je botrovalo tudi dejstvo, da je bil narejen zelo enostavno, z zelo preprostimi orodji. Motor, lestvena šasija, aluminijasta karoserija, sedeži in volan. Zgornji del vrat in streha, platnena ali kovinska, so bili dodatna oprema. Že 1949 so fantje prisluhnili željam kupcev in izdelali malce bolj udobno karoserijo z dodatkom lesa in sedmimi usnjenimi sedeži, ogrevanjem in rezervnim kolesom.
Leta 1952 so land roverju namenili še močnejši dvolitrski bencinski motor, razrešili pa so tudi njegov »status«. Land rover je bil sprva komercialno vozilo in oproščen davščin, zaradi tega pa tudi z omejitvijo hitrosti 30 milj na uro (48 km/h) na domačih cestah. Po nekaj kolobocijah je landi postal klasično večnamensko vozilo. Septembra 1955 je prišel še petvratni model s 107-palčno medosno razdaljo (v nam razumljivih merah 2718 mm), medtem ko je imel manjši original 86-palčno (2184 mm). Ti številki sta pomembni zato, ker je land rover pozneje, ko sta obe dobili še dva njihova »palca«, dobil oznaki 90 in 110 za kratko in dolgo različico, obe kot »karavana« s trdnim zadnjim delom. Z domiselno narejeno dvojno streho so rešili tudi problem držanja toplote, z režami pa hlajenje. 1957 je terenec dobil tudi prvi dizelski motor, namenjen 89- in 109-palčnemu land roverju, ki je potem postal serija I, dimenzije pa so se obdržale naslednjih 25 let. Dizelski motor, ki tehnično ni imel nič skupnega z bencinskimi bloki, je bil eden prvih sodobnih dizlov za cestno rabo z močjo 39 kW.
Serijo II so izdelovali le od 1958 do 1961 (od 1962 dalje IIA), pritegnila pa je tudi glavnega oblikovalca pri Roverju, ki je terencu dodal bočni zaobljen rob, da je bil videt manj kockast. Ob tem so pripravili še novi 2,5-litrski bencinski motor na tehnični osnovi dizla in je bil najbolj prodajan motor do srede osemdesetih, ko se je zgodila popularizacija dizelskega pogona. Daljši 109-palčni landi je imel celo možnost 12 sedežev in se je že kvalificiral kot avtobus, zaradi česar je bil izvzet iz osnovnih davkov in na tak način celo cenejši od desetsedežne različice. Zaradi statusa je lahko uporabljal celo poseben pas za avtobuse v sicer s prometom natrpanem Londonu. Leta 1967, 20 let po rojstvu avtomobila, je bil land rover globalni sinonim za vsestranski, vzdržljiv in štirikolesno gnan avto. Od 1967 je serija IIA imela nekaj kozmetičnih popravkov (med drugim so se luči z maske preselile na blatnike), močnejši dizelski motor in velja za najbolj klasično izmed vseh serij. Avto je imel številne vloge v filmih in dokumentarcih. Februarja 1968, le nekaj mesecev po rojstnem dnevu, je Land Rover tako kot Rover postal del Leylanda. V 20 letih so prodali 600 tisoč primerkov, od tega skoraj tri četrtine na tuje trge, v tem obdobju pa je bila na vrhu tudi prodaja, 60 tisoč vozil letno. V Avstraliji, nekaterih afriških in arabskih državah je land rover predstavljal kar 90 odstotkov vseh vozil 4x4. V tem času je nastala tudi manjša serija FC (Forward Control), kjer je bila šasija osnova za male tovornjake.
V tem obdobju avtomobilske zgodovine ni bilo nič nenavadnega, če je model dočakal tudi dve desetletji, britanski terenski fenomen pa je imel še kar nekaj sape in od 1971 dalje je nastopil čas za serijo III. Kozmetičnih sprememb ni bilo veliko, je pa v naslednjih 14 letih, dokler je serija trajala, nastalo še 440 tisoč vozil. Luči so bile zaradi predpisov zdaj na robu na blatnikih na vseh trgih, kovinsko masko je zamenjala plastična, končno pa so začeli občutneje nadgrajevati mehaniko. Tako je avto v začetku sedemdesetih vendarle dobil menjalnik s sinhroniziranimi predstavami, v notranjost so dodali plastično armaturno ploščo, centralno nameščeni merilniki pa so se prestavili za volan. Motorji so dobili več ležajev za bolj uglajen tek, predvsem pa so ojačali zadnjo premo in polosi, ki so jo vozniki zelo radi preobremenili in je bila že desetletja šibka točka sicer vzdržljivega avta. Različni nivoji opreme so nagovarjali zelo širok krog kupcev, še vedno pa so mnogi kmetovalci in podjetniki lahko izbrali povsem golo notranjost, Land rover pa je v osemdesetih končno postal tudi poltovornjak s kesonom.
Land rover je bil reden gost tudi v vojskah britanskega imperija, vojskoval se je že v Koreji v petdesetih in v času sueške krize. Bil je namenjen prevozu čet, opreme, pomagal je kot sanitetno vozilo, marsikje po svetu, tudi pri nas, pa so mu namenili gasilske in policijske naloge. Avstralska vojska ga je uporabljala za patrulje po širnih nenaseljenih prostranstvih in na misijah po svetu, vsaj 600 so jih prodali tudi Novi Zelandiji, ta je šele 2006 zadnji originalni primerek zamenjala s pinzgauerjem. Licenčno je landi od 1951 za potrebe njihove vojske nastajal tudi v Belgiji, od 1954 pa tudi pri španski Santani. Španci so sami razvijali avto z novimi motorji in 1968 postali Land Rover Santana. Zanimivo, špansko podjetje je na nekaterih severnoafriških trgih neposredno konkuriralo britanskemu matičnemu podjetju in bilo zaradi finančnih težav Leylanda tudi bolj uspešno, predvsem zaradi boljše opreme in nižjih cen.
Prve tri serije so se končno izpele sredi osemdesetih, ko je nastala nova generacija podvozja z običajnimi in ne več listnatimi vzmetmi. 1983 je dolgi land rover postal one ten (110), kratki pa leto pozneje ninety (90, čeprav je medosna razdalja takrat prilezla že do 93 palcev). Številki sta se pojavljali tudi kot oznaka modela na karoseriji. Ob treh dveh je tovarna proizvajala še prestižni range rover, enega prvih SUV vozil. Leta 1989 je bil na salonu v Frankfurtu predstavljen še tretji, discovery, dvovratna poenostavljena različica range roverja. Da bi poenotili poimenovanje, sta tako naslednika originalne serije dobila 1991 ime Defender. Model, katerega osnova je nastala takoj po drugi svetovni, je živel še vse do januarja 2016, ko je dopolnil 68 let. Od 2020 je defender ponovno oživel kot prestižni terenec in spada pod podjetje Jaguar Land Rover, ki je v lasti indijske Tate.
V osemdesetih je nastal še podaljšani land rover 127 (in zatem 130), ki je imel ob standardnih šestih sedežih še podaljšan nakladalni del s 50 odstotkov večjo nosilnostjo. Prodaja na ameriški trg se je končala 1974, v osemdesetih pa je samo v enem letu, 1981, prodaja padla za 20 odstotkov. Razlog ni bil nič kaj drugačen, kot je veljal za celotno otoško avtomobilsko industrijo, slaba kakovost izdelave in nezanesljivost, neposredno tudi posledica Leylanda in prostor, kjer je defender vladal že 40 let, so čez noč zavzeli Japonci. A ker je bil land rover zelo domiseln projekt, je vedno hodil svojo pot, najprej kot model, potem kot znamka in od 1986 kot ločena tovarna. Z uspešnim marketinškim pristopom, kar za tradicionalno angleško miselnost ni pogosto, je tovarni uspelo nagovoriti do takrat netipične kupce terencev pa tudi mlade. Kar se danes zdi samoumevno, ko so praktično vsi avtomobili križanci med klasiko in terenci, je bila v osemdesetih nepričakovana vizija – ne klasične limuzine, ampak robustna večnamenska vozila. Trdoživ, kot je bil, je land rover preživel praktično večino angleških znamk, prevozil je vse ceste in vsa brezpotja na planetu, postal ikona tako v serijah za otroke z Backom Jonom kot številnih filmih. Če ne drugače, pa je visel z drevesa v afriški komediji Bogovi so padli na glavo.
