Aston Martin je ena najstarejših in prepoznavnih avtomobilskih znamk na svetu, a usoda njenega prvega avtomobila, izdelanega pred več kot stoletjem, ostaja skrivnost. Aston Martin Heritage Trust zdaj poskuša najti pogrešano vozilo. Astona Martina lahko najdemo v kar nekaj pomembnih segmentih avtomobilske zgodovine - na zgodnjih dirkah in zadnji dve leti tudi v formuli ena. Seveda ne smemo pozabiti na slavne avtomobile Jamesa Bonda, aktualne generacije športnih avtomobilov pa so zanimive predvsem za tiste petičneže, ki se jim ferrari, porsche in lamborghini zdijo preveč klišejski.
Aston Martin sta leta 1913 ustanovila Lionel Martin in Robert Bamford. Leto pred tem je dvojec odprl trgovino v Londonu, kjer so prodajali Singerjeve avtomobile in servisirali še vozila GWK in Calthorpe, zgodnje avtomobilske znamke, za katere verjetno niste in ne boste več slišali.
A prvega ne pozabiš nikoli in prav za tem avtomobilom prestižne znamke se je izgubila vsaka sled. To je bil prvi avto, ki sta ga Bamford in Martin naredila sama. Model A1 je bil znan tudi pod imenom Zabojnik za premog, ker je bil zelo enostavno oblikovan in je spominjal na kos pohištva, ki je v tistem obdobju stal praktično v vsakem domu ob kaminu. Avto je bil zasnovan poleti 1914 in v naslednjih desetih letih je ustanoviteljema tovarne pomagal pri promociji znamke. Najprej je bil uporabljan za dirke in promocijske vožnje za prodajo avtomobilov, a ker je po Evropi že divjala prva svetovna vojna, sta gospoda odšla vsak na svoj konec, Martin na admiraliteto in Bamford v servisne enote redne vojske.
Po koncu vojne sta odprla novo delavnico na Abingdon Roadu, a ni trajalo dolgo, ko je je Robert Bamford 1920 nenadoma zapustil skupno podjetje, Martin pa je potreboval svež kapital. Prispeval ga je grof Louis Zborowski, za katerega je podjetje Bamford & Martin pripravljalo dirkalne avtomobile. Leta 1922 je Zborowski sodeloval na VN Francije, dirkalnik pa je postavil kar nekaj svetovnih rekordov. Trije tovarniški avtomobili, ki so bili narejeni za dirke, so imeli imena Green Pea (zeleni grah), Razor Blade (britvica) in Halford Special.
Vendar obdobje, ki je že pomenilo razcvet znamke, ni toliko pomembno kot iskanje prvega avtomobila po sto letih. Tovarna je avto po desetih letih služenja prodala naprej za petdeset funtov, kmalu zatem pa je avto praktično izginil. Oddelek za dediščino Astona Martina je letos poleti začel obsežno akcijo po celem svetu, da bi po sto letih od prodaje vendarle dobili nazaj svoj prvenec.
Ta vikend poteka vsakoletni festival Aston Martinovega oddelka Aston Martin Heritage Trust v Britanskem motornem muzeju v Gaydonu. Astonmartinovci pozivajo vse ljubitelje avtomobilov po svetu, da prebrskajo svoje garaže, dvorišča, lope in skladišča, če bi kje obstajale najmanjše sledi za izgubljenim avtomobilom.
Zakladnik AMHT, Garry Taylor, je ob začetku iskalne akcije povedal: "Zelo smo veseli, da imamo v AMHT v lasti najstarejšega znanega astona martina, model A3, vključno z obsežno zbirko dokumentov iz časov takoj po ustanovitvi znamke in neprecenljivimi artefakti znamke iz celotnega 110-letnega obdobja, a vse do danes se nam Zabojnik za premog vztrajno izmika."
"Zdaj, ko se pripravljamo na naš vsakoletni festival, ko bo prišlo na stotine lastnikov astona martina z vsega sveta na praznovanje znamke, naprošamo vse ljubitelje avtomobilov, da nam pomagajo najti ta prvi avto ali vsaj ugotoviti, kaj se je z njim zgodilo."
Čeprav ga je naredila majhna ekipa inženirjev pod vodstvom obeh ustanoviteljev, Martina in Bamforda, je bil prvi avto mišljen kot visokokakovostni športni avto in konkurent Bugattiju. Prva svetovna vojna je prekinila njegov razvoj, a ga je Lionel Martin še vedno lahko formalno registriral 16. marca 1915 kot Aston Martin.
Razlogi, zakaj se je Bamford poslovil, so tudi znani - drugi del slavnega dueta se je boril v Franciji in preživel jarke in tudi špansko gripo. Po vrnitvi se je po dveh letih odločil za mirnejše življenje s svojo ženo in hčerko, svoj delež pa je prepustil Martinovi ženi Kate.
Ko se je podjetje Bamford & Martin 1919 prestrukturiralo, je bil Zabojnik za premog prijavljen na prvi povojni avtomobilski dogodek - dirko od Londona do Edinburga. Ta pot je bila pravi preizkus za avtomobile. Pravih cest, kot jih poznamo danes, ni bilo, to so bile razrite in grobe podlage, polne pasti. Na srečo je avto opravil s potjo in se dobro odrezal, za udeležbo pa je prejel zlato medaljo.
Prvi aston martin je nastal 1914 in ima modelno oznako A1, za njim se je pred 100 leti izgubila vsaka sled
V začetku dvajsetih so avto razvijali naprej in konstantno preizkušali na dogodkih po celotnem britanskem otoku - pri tem niso pozabili narediti fotografij in napisati zgodb, vključno z izletom na ribičijo na škotski Loch Awe in z ribiško palico za losose.
AMHT ima veliko zbirko teh fotografij, ki so bile vse natančno pogledane, in ugotovili so, da ima avto v svojem zabeleženem življenju več kot en set sprednjih odbijačev, različne luči, hupe in mehanske nadgradnje.
Podvige so skrbno preučili in uredili, najprej so to storili pri registru Kluba lastnikov astona martina, zadnjih 25 let pa to počne Aston Martin Heritage Trust. Zadnji zapis, ki obstaja, je prodaja za 50 funtov, potem se za njim izgubi vsaka sled. V tistih časih pred sto leti je bilo 50 funtov kar velik znesek, zato je malo verjetno, da bi avto razdrli ali uničili, vendar na žalost nihče ne ve, kaj se je po prodaji z njim počelo.
Zgodovinar pri AMHT, Steve Waddingham, ima sovje mnenje: "Zelo sem fasciniran nad tem avtom in se pogosto sprašujem, kaj neki bi se mu lahko zgodilo. Če je bil na koncu dejansko vržen na odpad, ali so preživeli kateri deli, med drugim čudovito ohišje hladilnika? Ker je bil to prvi aston martin, avto nima nobenih zunanjih oznak. Če so ohranili ta del avtomobila, ki je unikaten, verjetno visi na steni kake delavnice, ne da bi kdorkoli pravzaprav vedel, kakšno vrednost ima."
Waddingham nadaljuje: "So sploh obnovili ali zamenjali karoserijo, ki je bila ob prodaji precej obrabljena? Morda so uporabili šasijo za kak poseben avto ali kaj podobnega. Najstarejši znani aston martin, prototip A3, je dolga leta preživel pod doma narejeno karoserijo. Morda na podoben način v novi obliki novo življenje živi tudi Zabojnik za premog? Mogoče leži kje zarjavel v kakem grmovju ali skrit v skednju? Čisto vse je mogoče."
"Najlepše bi bilo, če bi ob 110. obletnici izvedeli, kje je ali kaj se je zgodilo z našim prvim avtomobilom. Upamo, da bodo ljubitelji avtomobilov po celem svetu našli odgovor, da bodo pregledali svoje zbirke in vse prostore, kjer bi se lahko skril avto."
Aston Martin v novi formi in s svežim kapitalom ni zdržal dolgo. Po samo 55 narejenih avtomobilih v dveh različicah, z dolgo in kratko šasijo, je podjetje bankrotiralo in ga je kupila Dorothea, lady Charmwoodska in na čelo postavila svojega sina Johna Bensona. Po samo letu dni je B&M spet nasedel in Martin je bil prisiljen prodati svoj delež. Z novimi investitorji je potem lady Charmwoodska oživila podjetje in ga preimenovala v Aston Martin Motors, tovarno pa so preselili v Feltham. V podjetje sta prišla tudi Bill Renwick in Augustus Bertelli, ki sta pred tem že razvila in patentirala nov motor z odmičnimi gredmi v glavi in ga želela prodajati avtomobilskim proizvajalcem, a ko sta slišala, da je Aston Martin praktično "prazen", sta izkoristila priložnost, da bi lahko ustvarjala cele avtomobile.
Med 1926 in 1937 je bil Bertelli tako tehnični direktor kot oblikovalec za nove astone martine, znane tudi kot Bertellijevi avtomobili. Večina so bili odprti dvosedežni športni avtomobili, ki jim je karoserijo izdelal Bertellijev brat Enrico, nekaj je bilo tudi štirisedežnih z dolgo šasijo, s platneno ali trdo streho. Bertelli, sam navdušen dirkač, je avtomobile pripravljal tudi na dirke. Astoni martini so v času med obema vojnama dosegli kar nekaj vidnih uspehov v Le Mansu in na drugih dirkah.
Leta 1932 so se finančni problemi ponovili, denar je za dobro leto s prevzemom prispeval Lance Brune, potem pa ga je predal siru Arthurju Sutherlandu, lastniku ladijske linije. Od 1936 se je Aston Martin posvečal le še cestnim avtomobilom, do druge svetovne vojne so izdelali le 700 avtomobilov, potem pa so se kot večina britanske avtomobilske industrije posvetili izdelavi komponent za vojaške namene.
"Radi bi izvedeli, kje je ali vsaj kaj se je z njim zgodilo"
Po drugi svetovni vojni je znamko kupil David Brown limited, proizvajalec strojev, in jo dodal pod upravljanje oddelka traktorjev. Hkrati z Astonom Martinom je postal tudi lastnik Lagonde in 2,6-litrskega motorja. V tovarni v Newport Pagnellu so začeli nastajati prvi povojni astoni martini z oznako DB. 1950 je nastal DB2, leto pozneje DB2/4, 1955 DB Mark III in 1958 z italijanskim dizajnom navdahnjeni DB4 s 3,7-litrskim motorjem. Vsi ti novi modeli so Astonu Martinu prinesli kar dober pedigre, 1963 pa je napočil čas za kultnega DB5, ki ga je vozil tudi agent 007. Aston Martin je ostal zvest svojemu GT-stilu tudi z DB6 (1965 do 1970) in DBS (1967do 1972). Pod šestvaljne motorje in tudi V8 v vseh teh modelih se je podpisal genialni poljski inženir Tadek Marek.
Finančne težave podjetja Aston Martin so bile spremenljive kot vreme. Leta 1972 je David Brown končno pokril vse dolgove, ki so znašali pet milijonov funtov, in tovarno za 101 funt prodal finančnemu konzorciju iz Birminghama pod vodstvom Williama Willsona. Svetovna recesija v začetku sedemdesetih in pomanjkanje denarja, da bi razvili nov motor, ki bi ustrezal ameriškim emisijskim predpisom, so znamko umaknili z ameriškega trga. Posledično se je Aston Martin 1974 spet znašel v stečaju, podjetje s 460 zaposlenimi pa so zaprli. Stečajni upravitelj je potem aprila 1975 vse skupaj za milijon funtov prodal severnoameriškemu poslovnežu Petru Spragueu, hotelirju iz Toronta, Georgeu Mindenu in londonskemu poslovnežu Jeremyju Turnerju. Sprague je pozneje govoril, da se je zaljubil v tovarno in ne v avtomobile, ki so jih izdelovali - v način, mojstrstvo, predanost in inteligenco delavcev. Sprague in Minden sta pripeljala še enega investitorja, nepremičninarja Alana Curtisa. Septembra 1975 se je tovarna Aston Martin Lagonda (AML) spet odprla, s sto zaposlenimi, ki bi jim jih dodali še 150, ko bo proizvodnja stekla. Novi lastniki so modernizirali modele, leta 1977 je prišel V8 Vantage, leto za njim kabrio Volante in 1980 posebnež Bulldog. Na osnovi modela V8 je nastala tudi futuristična limuzina Lagonda. Curtis, ki je imel v lasti 42 odstotkov podjetja, je spremenil tudi ciljanje kupcev - namesto tradicionalnih ljubiteljev znamke je začel nagovarjati mlade in uspešne poslovneže, dvignil ceno za 25 odstotkov.
Aston Martin pravzaprav nikoli ni zaplul v mirne vode. Leta 1981 sta Curtis in Sprague svoj delež prodala Pace Petroleumu (pozneje kuvajtski naftni velikan Q8). Novi lastnik je podjetje hitro vrnil v življenje, vendar prodaja je ostajala butična - leta 1982 so naredili le 30 avtomobilov, 1984 pa šele desettisoga astona martina. Leta 1987, ko je denar spet skopnel, je na krov prišel Ford in leta 1991 postal stoodstotni lastnik. Z drugačnim pristopom so 1995. prodali kar 700 avtomobilov, DB7 pa so od 1994 do 2002 dobili 6000 lastnikov, več kot vsi DB pred tem skupaj.
Danes se zdi, da Aston Martin vendarle pluje po bolj mirni gladini. 2020 ga je z investitorji kupil kanadski poslovnež Lawrence Stroll, od 2021 pa se pod imenom Aston Martin vozijo tudi v formuli ena. V 110 letih je tovarna kar sedemkrat nasedla. Kot enemu zadnjih britanskih tehničnih draguljev mu lahko želimo tokrat več sreče, predvsem pa da najde svoj prvi avto, Zabojnik za premog.
