Gregor Grosman
Primož Jovanović je bil kot pilot - sprva več kot desetletje pri Adrii Airways, po njenem stečaju pa pri prevozniku LOT - odgovoren za našo varnost deset tisoč metrov nad morsko gladino, trenutno pa je "prizemljen" zaradi pandemije covida-19 in se ukvarja z udobjem našega bivanja. Izdeluje namreč unikatno pohištvo, ki temelji na letalskih delih. Kavna mizica, izdelana iz letalskega kolesa, nočna omarica iz letalskega zabojnika za hrano, ogledalo iz lopatic kompresorja, ki so nekoč bile del miga-21. Pravi, da je že v mladosti ugotovil, da je ročno spreten: "Ko sem bil otrok in nisem imel denarja za kolo BMX, sem si ga iz ponyja sam naredil." Sedaj pa išče zanimive dele letal, ki bi lahko postali kaj več.
"Februarja lani so nas na LOT-u zaradi korone dali na čakanje in moral sem od nečesa živeti. Nekaj letalskih delov sem že imel in sem si rekel, dajmo poskusiti. Izdelal sem ogledalo in sem ga prodal v dveh dneh. Nato sem začel obdelovati druge dele, ki sem jih lahko takoj prodal. Tako sem videl, da obstaja tržišče za takšne izdelke. In ker me to veseli, sem se odločil nadaljevati," je Jovanović navedel razloge za začetek svoje nove poslovne poti. Pravi, da je v tujini, predvsem v Angliji in Nemčiji, tovrstne ponudbe veliko. Ker je konkurenca precejšnja, se je načrtno odločil delati drugačne spoke cycle stvari, predvsem pa jih ponujati po nižjih cenah. Za ogledalo, narejeno iz delov boeinga 737, ki se prodaja v tujini za pet ali šest tisoč evrov, sam še zdaleč ni zahteval tolikšnega plačila. "Toliko, da sem stroške pokril, in nekaj za zraven," je razložil.
Nostalgija za Adrio
Hkrati je želel preveriti, koliko je Adria še ostala v srcih ljudi. Zato je bil eden zgodnejših projektov tudi izdelava omarice za spomin oziroma poklon Adrii Airways. Poskušal je dobiti še več delov nekdanjih Adrijinih avionov - iz platišča enega izmed letal CRJ je nastala kavna mizica. Gre za projekte, za katere v tujini ne bi bilo zanimanja. Na vprašanje, ali je pri nas tržišče za takšne izdelke, nima točnega odgovora. "Tržišče je majhno. So ljudje, ki znajo to ceniti in bi kak del imeli, a jih ni veliko."
"Tržišče je majhno. So ljudje, ki znajo to ceniti"
Zato se bolj usmerja v tujino. Med kupci se najde tudi kak njegov pilotski kolega. "Vsakič se posebej odločam. Tudi ko kupujem stvari, pazim, da ne kupujem preveč impulzivno, vsega, kar mi je všeč, ampak računam, koliko bom imel stroškov z obdelavo, tudi s tem, da del dobim v Slovenijo," pojasnjuje sogovornik. Na svojo zadnjo pridobitev je še posebno ponosen.
"Kupil sem kolo modela Spitfire MK1. Je edino, o katerem vem, da se je trenutno prodajalo na svetu. Izdelovali so ga le kratek čas, zaznamuje pa ga pet src (5 spoke) na kolesu," navdušeno razlaga spretni izdelovalec. Pravi, da se bo pri obdelavi še posebno potrudil, saj si želi, da bi to bila njegova odskočna deska za tujino. "Kaj, če je to kolo bilo v bitki za Britanijo?" Rad bi naredil nekaj prepoznavnega in prepričan je, da bo končni izdelek zlahka prodal. Kupil ga je čisto slučajno, ko ga je našel na spletu. Ko pa je kupljeno prispelo na dom, je videl, da gre za zelo redek izdelek. Takrat se je odločil, da ga ne bo barval, zgolj očistil. "Ne bom uničeval strukture kolesa, vrtal vanj. S tem bi ga uničil." Pred tem bi, pravi Jovanović, vse spoliral in polakiral, da bi se svetilo. Poudarja, da je pri tem kolesu osebnostno zrasel. Končni izdelek bo takšen, da bo lahko teoretično nekdo, ki ima letalo Supermarine Spitfire, mizico razstavil in del uporabil.
So ljudje, ki kupijo drugačno zgodbo
Omenjeno kolo oziroma dve kolesi na isti šasiji, iz česar bo najverjetneje nastala kavna mizica, sta torej že v njegovi delavnici, trenutno pa skuša ugotoviti njuno zgodovino, od katerega letala sta. Razmišlja o tem, kakšno zgodbo ima ta del. Zanimiva zgodba je namreč lahko dober prodajni argument, se zaveda. "Imaš ljudi, ki kupijo zgodbo in zgodovino." Je pa zgodovinsko vrednost zelo težko finančno oceniti.
Ustvarjanja se loti tako, da ponavadi vidi določeno stvar in začne razmišljati o tem, kaj bi se dalo iz nje narediti. Tri leta je imel doma "spiner" reaktivnega motorja letala McDonnell Douglas MD-80, a dolgo ni vedel, kaj naj si z njim počne. Nato pa mu je dozorela ideja. Vmes je končal že kakšnih deset projektov, od tega je sedem izdelkov našlo novega lastnika. Seveda pri svojem delu občasno naleti na stvari, ki jih sam ne more narediti. Za takšna opravila zadolži profesionalce. "Ko je treba na primer kaj podrobno pobarvati. In stekla ne morem sam odrezati in vstaviti." Ima sicer dve delavnici: eno pri prijatelju, drugo na Brniku.
Kje torej kupi Adrijine izdelke? "Nekaj na dražbah, nekaj na letalskem odpadu, večino stvari pa najdem na internetu. Vidim, mi je všeč, se dogovorim za ceno, prinesem in stvar dobi drugo življenje." Da se loti izdelave, mora imeti izdelek lep videz, mora se vedeti, da je del aviona. "Kolegi me sprašujejo, zakaj ne naredim ničesar iz propelerjev. Morda bom kdaj, a propelerji so izredno dragi, poleg tega jih je že preveč na trgu." Tako se znajde v položaju, da mora najti idejo, narediti nekaj drugače, da se bo razlikoval od drugih. Trenutno končuje omaro iz delov kril CRJ-ja. "Takšne stvari še ni bilo."
Zanimivo je, da doma nikoli ni imel fotografij avionov, pilotskih jaken, maket in podobnega, čeprav živi za letenje. Jovanovićev največji kritik je njegova babica, saj ni iz aviacije. Vsak končan izdelek ji zmeraj rad predstavi. Vsakemu interesentu takoj pove, da to ni Ikea. Da njegovo delo nekaj stane, da se za letalskimi deli pogosto skriva zanimiva zgodba. V vsak izdelek vloži veliko časa in denarja. Na facebooku je pri ogledalu zapisal, da je zanj porabil več kot 50 ur dela. "Nisem pohlepen človek," razloži, "bi pa rad imel pokrite stroške in nekaj zaslužil z delom, ki ga imam rad. Dolgoročno bi rad bil neodvisen od dejavnikov, ki so me postavili v to situacijo, da sem dvakrat izgubil službo."
Začetni hobi je medtem prerasel v nekaj bolj resnega, opaža sogovornik. Zato je tudi postavil spletno stran PapaJuliett.com, na kateri predstavlja svoje projekte in ponuja izdelke. Od kod ime Papa Juliett? Gre za letalsko abecedo. Alpha, bravo, charlie, delta, echo ..., Papa Juliett kot Primož Jovanović. A četudi je s kvaliteto svojega dela zadovoljen, pravi, da se mora še nekoliko bolj potruditi pri fotografiranju izdelkov. Pogosto je namreč preveč evforičen in želi narejeno prehitro deliti s svojimi sledilci.
Ne želi si množične proizvodnje
Nekdanji pilot je prepričan, da bi sčasoma lahko to postala njegova redna zaposlitev, "full time job". Ampak za to moraš biti znan, se zaveda. V Ameriki so podjetja, ki kupijo star avion v celoti, ga razrežejo in prodajajo po delih. A njihovi izdelki so višjega cenovnega razreda, miza lahko stane tudi 15 tisoč dolarjev. V Ameriki se to lahko gredo, pravi Jovanović, saj je tam baza kupcev, ki kupujejo letalsko pohištvo, bistveno večja. Sam je omejen na Evropo, čeprav je en izdelek prodal tudi v Ameriko, a je bila poštnina izredno draga.
Zaveda se, da te stvari niso poceni in da niso za vsakogar, a množične proizvodnje se ne namerava lotiti. Trenutno ima v delu pet večjih oziroma bolj kompleksnih projektov. Med njimi tudi sekcijo krila za jadralno letalo, ki jo namerava zbrusiti in na to postaviti kaljeno steklo, da bo tako nastala kavna mizica. Zanimivi so komentarji uporabnikov, ki Jovanoviću pišejo na facebooku, ko objavi končne izdelke. Zlasti pri omaricah, ki so bile del letalske kuhinje, je večkrat komentirano, da tako čiste in zloščene v času obratovanja nikoli niso bile. Ko izdelki po obdelavi dobijo drugo življenje, je novemu kupcu prepuščeno, kje v stanovanju ali poslovnem prostoru bo zanje našel častni prostor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
