Bo spravljivi Pahor spravil Janšo k pameti? Seveda ne.

Marko Crnkovič
13.12.2020 02:00
Mi nespravljivi pa tudi ne.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

S tekstom, v katerem sem napisal, da je Borut Pahor najbolj normalen slovenski politik, se v očeh razboritejših rojakov nisem ravno izkazal kot luciden in kompetenten politični analitik. Ampak ker to niti nočem biti, vztrajam pri svojem.

Z macolo

Sicer se strinjam z večinskim mnenjem, da je politična situacija zapletena in skrb zbujajoča, vendar sam ne mislim, da bi jo bilo treba popravljati z macolo. Predsednikova deklarirana spravljivost, popustljivost, ljubeznivost, spoštljivost in razumevanje so po mojem veliko boljša orodja.

Jaz sam sicer nisem ne spravljiv, ne popustljiv, ne ljubezniv, ne spoštljiv in ne razumevajoč. Takšen sem samo takrat, kadar mi paše in ustreza - in še pri tem moram biti primerno razpoložen. To so lastnosti, ki koristijo in se obnesejo samo v idealnem svetu in razmerah.

Dimni signali

Da je Pahor normalen in normalnejši, je mogoče dokazati že s preprosto primerjavo z drugimi politiki. Če niste ravno njegov fan, se vam recimo predsednik vlade Janša zagotovo ne zdi v redu (milo rečeno). Toda nikar pri tem ne pozabite, da predsedniku države že po funkciji in iz spodobnosti ne preostane drugega, kot da s sociopatskim guvernerjem te province sodeluje, kolikor pač mora, in da mu pošilja diplomatsko, vljudnostno zakodirana sporočila ali - če hočete - nasvete. Da mu pove ali da vedeti, da "sprejema tudi odločitve, ki se ne zdijo potrebne ali so morda enostranske", in da "bi se (jim) bilo mogoče po njegovem prepričanju izogniti". Ali recimo kaj takega: "Če se bo politična negotovost končala s tem, da bo ta vlada ostala, bom premierju Janši še enkrat ponovil, da bi se veljalo v času do rednih volitev vzdržati ravnanj, ki po nepotrebnem vzbujajo dvome, nezaupanje in kritike, in se osredotočati na bistvene stvari."

Drznem si domnevati, da so Pahorjevi dimni signali, ki jih pošilja Janši, bolj konstruktivni kot pa to, da se zgražamo nad njegovimi revolucionarnimi in reakcionarnimi provokacijami.

Toda ali bo Pahor s to svojo vljudno konstruktivnostjo pri Janši kaj dosegel? Ga bo nemara spreobrnil? Spravil k pameti? Tega ne vemo. Lahko pa smo prepričani, da nam žalujočim ostalim to zagotovo ne bo uspelo, pa če ga še tako argumentirano zmerjamo s sociopatom.

Tako rekoč ne volimo

Primerjajmo naprej. Ali vam je v zadnjih dneh morda prišlo do živega dejstvo, da živimo v državi, v kateri se mnogim, premnogim na lepem zdi edina šansa za restavracijo demokracije politik, kakršen je Karl Erjavec? Kakšen obup se nas je polotil, da smo začeli razmišljati o tem, da bi politično posvojili nekega strica samo zato, da bi se na kolikor toliko eleganten način - torej brez bomb in barikad - znebili hudobnega očima naroda?

V Sloveniji smo skoraj vedno volili faute de mieux: sprijaznjeni s tem, da boljšega pač ni, smo bolj kot za nekoga volili proti nekomu. To postaja vedno bolj normalno in neizbežno. A kaj sploh govorim: saj vendar sploh ne volimo več, tako rekoč. Zadnji dve vladi nista nastali na podlagi volilnih rezultatov kot matematičnega dejstva, ampak s pomočjo zakulisne, interne politične kombinatorike. In tako bo morda nastala tudi nova, že tretja vlada.

Kot da se ni nič zgodilo

In vse to smo pripravljeni tolerirati samo zato, ker smo zaskrbljeni zaradi usode domovine. Po državnozborskih volitvah leta 2018 smo najprej s privoščljivim vznemirjenjem gledali Janševo jalovo zmago. Potem smo še bolj mirno in privoščljivo gledali, kako se je pred prednostnega relativnega zmagovalca po odstavnem, ne prehitevalnem pasu vštulil Šarec s svojo abnormalno koalicijo tistih, ki ne znajo in/ali nočejo biti (dolgo) v koaliciji. Ko se je po enem letu kdo ve zakaj odločil, da se tega ne gre več, in odstopil, nas je začelo malo skrbeti. Imeli smo prav.

Toda zdaj smo ponovno pripravljeni s privoščljivim vznemirjenjem gledati reprizo. Veliko homepatsko (in homeopatetično) vrnitev večnega sopotnika vseh. Kot da se vmes ni nič zgodilo.

Res ne razumem, kaj imajo državljani po vsem in pri vsem tem, kar se dogaja, proti Pahorju, ki pravi: "Moj predlog je, da z glasovanjem v DZ čim prej razčistimo glede politične večine in vodenja vlade ali pa ugotovimo, da spremembe glede tega v DZ ni in s to vlado in opozicijo najdemo skupen jezik glede ukrepanja."

Če to ni nekaj najbolj realnega in normalnega …

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.