Primer Jadranke Juras in nedotakljive govedine slovenskih svetih krav

Marko Crnkovič
06.12.2020 04:00
Svoboda je svoboda, če jo plačaš.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Podpiram pravico Jadranke Juras, da reče karkoli kritičnega, magari grdega, nemara zmotnega ali celo krivičnega na račun Slovenske vojske ali pakta Nato.

Fucking Nato

Skratka: Jadranka Juras je kot članica stalnega omizja oddaje Zadnja beseda na TVS rekla, da je "velika odgovornost", da "hodiš na misije in tam pobijaš lokalno prebivalstvo" - in "da naši vojaki sploh hodijo nekam, kjer v bistvu ne branijo Slovenije", ampak se vpletajo "v globalno vojno proti terorizmu".

Sam upam in verjamem, da pripadniki SV na misijah v tujini niso direktno vpleteni v pobijanje tamkajšnjega prebivalstva. Pobijanje civilistov - če je njih mislila z lokalnim prebivalstvom - je vojni zločin. Razen če gre za kolateralno škodo, ki si jo Nato zlahka, četudi po nesreči, privošči ali jo kot takšno vsaj prikaže. S slovensko udeležbo ali brez nje.

Je pa seveda res, da smo zraven. Moralni, pacifistični pomisleki glede pakta so pač, khm, kolateralna škoda ob koristih, ki jih članstvo morda daje. Protinatovska pozicija Jadranke Juras je sicer povsem legitimna. Je pač radikalna. Pa kaj? Jaz nimam tako hudih stališč, vendar Jadranko še predobro razumem. Na tako rekoč podtaknjenem dvojnem referendumu leta 2003 sem tudi sam glasoval proti članstvu v fucking severnoatlantski zvezi.

V čem je problem, če nekdo vidi Nato kot instrument globalne vojne proti terorizmu? V tem, da to ni res? Ali v tem, da tega ne bi smeli reči, ker ni pošteno do pripadnikov Slovenske vojske? Ali ker je to morda celo žalitev dostojanstva presvetlih poklicnih braniteljev?

Opravičilo in obžalovanje

Rad bi tudi opozoril na nevzdržnost zahtev ogorčenih in užaljenih à la minister za obrambo in poveljnik poveljstva, da bi se nesramnica - z RTV vred, ki ji je nudila platformo - morala opravičiti.

Tonin lahko naklada, če že hoče, da gre za "uničenje SV", za "sramotenje", da je to "višek viškov" in da so očitno "dovoljena vsa sredstva". Gorenak lahko naklada, če že hoče, da "to ne more in ne sme ostati nekaznovano". Toda zakaj bi se morala Jadranka Juras opravičiti? S kakšno in katero pravico institucionalci v imenu svojih institucij terjajo opravičilo od posameznice oziroma posameznika?

Jadranka Juras lahko svojo izjavo obžaluje, ni se ji pa treba opravičevati. Saj dojamete razliko, ne? Lahko ji je žal, da se je nehote in nepremišljeno potunkala v to defamacijsko godljo, ni pa dolžna nikogar prositi za odpuščanje. Še najmanj pa ministra in poveljnika. Lahko bi seveda rekli, da je tudi njen problem, če uradne osebe kritične ali magari žaljive izjave jemljejo osebno, toda za to si pač ni sama kriva.

JLA

Za konec pa je tu še en pereč problem. Da smo družbeno spet tam, kjer smo nekoč davno že bili. In to v tistih časih, ki se jih z največjim odporom spominjajo prav tisti kontrarevolucionarji, ki so dandanes na oblasti.

V starih časih je socialistična oziroma komunistična oblast načeloma pozdravljala in dopuščala kritiko - a ne preveč in ne kritike vsega. Državljani in mediji so smeli biti vljudno in konstruktivno nezadovoljni. Vendar te navidezne svobode niso smeli izkoriščati preveč dosledno in dobesedno. Nekatere teme so bile nedotakljive, prepovedane. Bilo je dovoljeno povedati kaj kritičnega na račun samoupravljanja ali funkcioniranja samoupravljanja v praksi, do neke mere celo na račun partije. Ni pa bilo dovoljeno kritizirati maršala Tita, bratstva i jedinstva, tako imenovanih tekovin revolucije - in seveda Jugoslovanske ljudske armade.

Slaba tolažba

Svoboda ni samo to, da argumentirano in konstruktivno kritiziraš. Niti ni svoboda to, da ne smeš nikogar kritizirati krivično. To je sicer lepo in prav, ni pa obvezno. Predvsem pa ni svoboda to, da ne smeš tako ali drugače kritizirati tako imenovanih svetih krav.

In svete krave v današnji Sloveniji niso samo osamosvojitelji in osamosvojitev sama. Svete krave niso samo pripadniki Slovenske vojske in policije, ampak tudi pristojni ministri. Obstaja cela čreda te govedine.

In če kdo to pravilo nedotakljivosti prekrši, je izpostavljen javnemu sramotenju in kot posameznik diskreditiran. To je načeloma manj draga kazen, kot če bi ga včasih deportirali na Goli otok - toda kaj slaba tolažba za to, da si svobodo lahko nekam zataknemo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.