Čas za jedi na žlico: Enolončnica, golaž, paprikaš, obara ali mineštra

Vse krajši in tudi hladnejši dnevi kar kličejo po kakšni jedi, ki ogreje. In kaj bi bilo bolj primernega, kot je jed na žlico, ravno prav začinjena, da ogreje dušo in telo. Naj se imenuje enolončnica, golaž, paprikaš, obara ali kari, morda mineštra, bobiči ali kako drugače? Pa ne pozabimo na joto in ričet, pasulj, pašta fižol in še veliko je jedi na žlico, ki se jim ne moremo upreti. Sicer pa - zakaj bi se jim? Jedi na žlico so enostavne za pripravo, skuhamo jih v eni posodi, razen te umažemo morda še nož, kuhalnico in desko za rezanje. In potem se jed sama kuha na štedilniku ali v pečici, kakor se pač odločimo. Pa še eno prednost imajo jedi na žlico - uporabimo lahko vse, kar imamo pri roki, tudi ostanke iz hladilnika ali shrambe. In ni zapovedanega recepta. Teh je v bistvu nekajkrat toliko, kot je tistih, ki jih pripravljajo. Recepti, ki jih imamo kje zapisane ali jih najdemo na spletu, v knjigah in revijah, so nam lahko le izhodišče, nadaljujemo pa z lastno ustvarjalnostjo. S sestavinami, ki jih imamo najraje, z začimbami, ki nam pričarajo najljubše okuse in vonjave, z vsem, kar imamo pri roki. Svoje najljubše jedi na žlico bomo seveda pripravljali večkrat, še večkrat pa se bomo prepustili improvizaciji. Zakaj pa ne, jedi na žlico ponujajo neskončne možnosti kombinacij tako za vsejedce kot za vegetarijance in vegane.

Od domačnosti do eksotike

In seveda imajo jedi na žlico še eno prednost. Pričaramo si lahko povsem domače ali pa eksotične okuse. Že res, da kitajska kuhinja, razen njihovih juh, ne pozna toliko nasitnih jedi na žlico, kot jih srečujemo drugod po svetu, pa tudi kuhinje arabskih držav pri jedeh na žlico ostajajo večinoma pri gostih juhah (leča, čičerika in fižol so najbolj pogoste sestavine kremastih juh), saj ne poznajo toliko izdatnih jedi, kot jih poznajo evropska kuhinja, pa seveda ameriška in južnoameriška, da o indijski kuhinji in njenih jedeh s karijem in masalah sploh ne izgubljamo besed.

Za dobro jed na žlico, kakor koli jo imenujemo, potrebujemo različno zelenjavo, krompir, kakšno stročnico (fižol, leča, čičerika, grašek) ali žitarico (riž, bulgur, kvinoja, ajdova ali prosena kaša, ješprenj), različne začimbe ter meso ali klobase. Tudi kakšne manjše testenine so dobrodošle. In ko sestavine damo na pult, se prepustimo ustvarjanju. Da si olajšamo delo in pospešimo kuho, lahko uporabimo že kuhane stročnice in žitarice, bodisi iz konzerve ali pa iz zamrzovalnika. Potem si pripravimo le še primerno globoko ponev, lonec ali drugo posodo in začnemo.

Ješprenj ni zgolj za ričet

Večino jedi na žlico začnemo pripravljati podobno. Na maščobi (olje, maslo, svinjska mast) prepražimo čebulo, dodamo česen in suhe začimbe, potem pa ... kakor nam drago. Za preprosto jed, kot je pašta fižol, prepražimo na kolobarje narezano kranjsko klobaso, list ali dva lovorja, dodamo kuhan fižol, sol, poper, majaron, žlico ali dve paradižnikove mezge, žličko mlete rdeče paprike, dolijemo malo vode, premešamo in dodamo še ne povsem kuhane polžke, skupaj z nekoliko vode, v kateri so se kuhali. Pet do deset minut pustimo jed na zmernem ognju in jo po potrebi še nekoliko začinimo, če je potrebno. Domače, hitro in dobro. Za tiste, ki imajo radi ohrovt na primer, lahko namesto testenin in fižola klobasi najprej dodamo na kocke narezan krompir, in ko se nekoliko zmehča, dodamo narezane liste ohrovta, kuhamo, dokler se krompir ne zmehča, pa imamo podobno enolončnico, kot je priljubljena v Toskani. Za še boljši okus jo potresemo z naribanim parmezanom.

Pri nas ješprenj večinoma uporabimo za pripravo ričeta. Lahko pa se nekoliko poigramo in namesto prekajenega mesa ali klobase za enolončnico uporabimo le zelenjavo in stročnice. Najprej na maščobi prepražimo čebulo, dodamo lovor, timijan, majaron in potem na kocke narezano korenje, koren peteršilja, malo zelene in 15 dag ješprenja. Premešamo in dodamo na kocke narezan paradižnik ter zalijmo s toliko vode, da so sestavine komaj pokrite, potem dodamo nekaj kapljic kisa ali limoninega soka. Na zmernem ognju kuhamo 15 minut, potem dodamo pločevinko belega fižola in polovico pločevinke kuhane čičerike. Solimo, popramo in dolijemo jušno osnovo ali vodo, toliko, da so sestavine pokrite, in kuhamo, da se ješprenj povsem zmehča. Potem vmešamo preostanek čičerike, ki smo jo zmečkali z vilicami ali s paličnim mešalnikom iz nje naredili pasto. Čisto na koncu lahko v jed dodamo še liste mlade špinače in pustimo v pokriti posodi minuto ali dve, toliko, da špinača malo uplahne.

Riba in kokos

Z okusi in sestavinami se tako igramo po mili volji. Tudi z ribami, saj bi bilo škoda, ko bi si jih privoščili le poleti ali pa zgolj pečene. Izdatne ribje juhe, ki jim lahko dodajamo tudi morske sadeže, so zelo priljubljene na različnih koncih sveta. Južnoameriška celina se ponaša s številnimi izdatnimi ribjimi jedmi na žlico, ki se jim je težko upreti. Ena takšnih je brazilska ribja enolončnica moquec baiana. Preprosta za pripravo, a izjemnega okusa. Najprej pripravimo ribo s čvrstim mesom (škarpena na primer, lahko tudi kosi zamrznjene polenovke). Narežemo jo na za grižljaj velike kose in pol ure mariniramo v mešanici olja, soka limete, soli in popra. Potem kose ribe prepražimo na olju in jih shranimo na toplem, na maščobi, na kateri so se pekle pa prepražimo sesekljano čebulo in česen. Potem dodamo sol, poper, kajenski poper, mleto rdečo papriko, malo sladkorja in kumin, premešamo, dodamo na trakove narezano rdečo papriko, konzervo pelatov, zalijemo s kokosovim mlekom in toliko jušne osnove, da so sestavine pokrite. Na zmernem ognju kuhamo od 20 do 30 minut, dokler se omaka ne zgosti. Potem v omako stresemo pečene kose ribe, premešamo, dodamo še katero od začimb, vsekakor pa še malo soka limete. Preden jed postrežemo, jo obilno potresemo s sesekljanimi listi koriandra.

Za konec pa ne pozabimo na izjemno zakladnico indijskih jedi na žlico. Osnova so prečiščeno maslo (gi), česen in ingver, pa tudi čebula. In njihove številne suhe začimbe in mešanice začimb, kot so garam masale in kari. Lahko pa začimbe mešamo in kombiniramo ter dodajamo sami. Paradižnik bo prispeval k bogatejši omaki, a tudi smetana, kokosovo mleko in kokosova smetana so skoraj nepogrešljivi. Indija je bogata tudi s številnimi vegetarijanskimi jedmi na žlico, zelenjavi velikokrat dodajajo tudi sira tofu ali panir.