Darinko Kores Jacks
Kot ustanovni član društva Bratstvo velike žlice pisec teh vrstic težko zlezem iz svoje kože. Ne visim pa na virtualnih družbenih omrežjih - moja pač niso na internetu, ampak kvečjemu v povsem realnih gostilnah. A se kljub temu ne bi pretirano začudil, če bi mi kdo, ki ima že poln kufer upesnjevanja enolončnic na neskončno načinov, v kakem tvitu ali fejsbuk komentarju neupravičeno očital celo prikrito zagovarjanje nacizma.
In od kod ta bizarna domneva? V času Hitlerjevega režima je oblast sistematično propagirala "Eintopftag" - dan v tednu, ko naj bi bila na mizi vsake zaved(e)ne ter edinemu zveličavnemu folku, rajhu in firerju predane arijske družine enolončnica, češ da je to tipična germanska jed. Kar pa ne drži nič bolj kot trditev, da so enolončnice tudi tradicionalne romanske, ugrofinske, slovanske, romske, judovske ... jedi in da so popularne tudi na drugih celinah, ne le v Evropi.
Tu in tam pretresemo ali premešamo
Enolončnice so predvsem nadvse praktične in tudi ekonomične jedi. Bolj kompleksne so celoviti samostojni obroki s kompletnim naborom hranljivih snovi (beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, balastnih snovi, mineralov, vitaminov ...), ki jim kot neobvezna sitostna priloga povsem zadošča že spremljava kruha, polente, kuhanega krompirja ali česa podobnega.
Priprava poteka v enem samem loncu, lahko tudi zelo velikem. Sestavine po navadi dodajamo postopoma, glede na čas, ki ga potrebujejo, da se skuhajo. Kuhanje, praviloma na majhnem ognju, je sicer lahko dokaj dolgotrajno, a zato se okusi bolje prepojijo in sestavine primerno zmehčajo, da jih zlahka uživajo tudi ljudje, ki imajo težave z zobmi in težko grizejo kaj čvrstejšega. Med kuhanjem največkrat ne zahtevajo kake posebne pozornosti - dovolj je, da lonec tu in tam pretresemo ali rahlo premešamo vsebino, da se ne prime in ne prismodi. Česar ne pojemo sproti, lahko razdelimo na porcije in zamrznemo ter odtalimo in pogrejemo po potrebi ali pa pustimo za naslednji dan ali celo nekaj dni (sploh če ostanki stojijo na dovolj hladnem). Mnoge enolončnice so pogrete celo okusnejše kot povsem sveže.
Nešteto možnih variacij omogoča tudi prilagajanje sezoni, tako pri sestavinah kot pri izdatnosti. Pozimi se načeloma bolj priležejo krepkejše jedi - čeprav v sodobnem času, ko preživimo večino dneva v ogrevanih prostorih, če gremo ven, pa se dovolj toplo oblečemo, za to pravzaprav ni potrebe. A nekoč ni bilo tako in navada je pač železna srajca. S čimer ni prav nič narobe; le potrebne količine bolj kaloričnih jedi je smiselno prilagoditi porabi energije, da se spomladi ne bo treba mučiti s kakimi (praviloma nezdravimi) shujševalnimi dietami ali prisilnim odpovedovanjem uživanju ob dobri hrani.
