Jasna Marin
Na vrt oktobra presajamo motovilec, medvrstna razdalja naj bo 10 do 15 centimetrov. Prav tako zdaj sadimo čebulček, konec meseca in nato še v začetku novembra sadimo česen, ki bo dal zgodnji spomladanski pridelek. Sadilna brazda naj bo približno dvakrat globlja od višine stroka, za zasajanje pa izberimo sončno gredo, ki jo zastremo s slamo ali pokošeno travo. Drobne stroke semenskega česna sadimo bolj skupaj in ga porabimo za mladi česen. Debele stroke v vrsti sadimo 5 do 8 cm narazen, med vrstami naj bo razdalja vsaj 30 cm. Da bi zrasel debel česen, obvezno sadimo debele zunanje stroke. Dobri sosedje česna v jesenskem času so zimska solata, motovilec in špinača. Dokler temperature ne padejo pod ničlo, bodo paprike in jajčevci še zdržali na rastlinah, kljub vsemu pa je priporočljivo, da plodove poberemo in spravimo v temen in hladen prostor s temperaturo okrog 12 stopinj Celzija. Iz gred lahko ta mesec izkopljemo še korenje, zeleno in rdečo peso ter jih spravimo v zabojček, zasujemo z mivko in postavimo v klet.
Kivi in kaki je treba omehčati
Klasični kivi (Hayward) oberemo še pred prvo slano. Enako ravnamo s kakijem. Kivi se mora zmehčati, da ga lahko uživamo. To pospešimo, če plodovom odstranimo dlačice in okoli njih zložimo zrela jabolka in banane. Med kakije prav tako zložimo zrela jabolka in banane, te oddajajo veliko etilena, ki pospeši medenje. Medenje običajno traja 10 do 14 dni. Užitna zrelost je odvisna od časa obiranja, gojene sorte, lege posajenega drevesa in dolžine vegetacijske dobe.
Obdelava tal
Če vam je bliže klasična obdelava prsti, potem vrt pred zimo prekopljite in pognojite. To zlasti velja za težka ilovnata tla. Tudi peščena tla boste spomladi lažje obdelali, če jih boste obdelali in gnojili že jeseni. Za gnojenje uporabite domači kompost ali kupljena organska gnojila. Med temi so najbolj praktična tista v obliki pelet, saj niso težka za premetavanje. Vse več je vrtičkarjev, ki vrtove zastirajo in jih ne prekopavajo več, temveč jih jeseni zgolj nekoliko prerahljajo, denimo z nihajno motiko, in zastrejo s kompostom. Takšno prst je spomladi treba zgolj še prezračiti z vilami, ki se zapičijo navpično v zemljo na vsakih 20 centimetrov, nato ročaj upognete, da se zemlja razpoči in vanjo pride zrak. Na tako prezračeno zemljo spomladi nasujte zastirko iz slame, komposta ali drugega organskega materiala ter vanjo posadite in posejte rastline.
Sežig obolelih rastlin
Pogosto se zgodi, da jeseni vrta ne pospravimo takoj in se bolezni paradižnika, kumar in drugih plodovk širijo naprej. Rastline, ki jih je napadla paradižnikova, kumarna ali druga plesen, čim prej odstranite z vrta in sežgite. Obolelih rastlin ne odmetavajte na kompost.
Izkopljemo zelišča
Proti koncu meseca lahko na vrtu izkopljemo šopek peteršilja in drobnjaka, ju presadimo v lonček in postavimo na okno, da bomo v hladnih mesecih imeli vselej pri roki sveža zelišča. Če imamo doma tudi rožmarin, lovor in še kakšno drugo sredozemsko začimbnico, to pravočasno prenesemo v notranje prostore. Sicer pa lahko ta mesec na novo zasnujemo zeliščni vrt: dišavnice, ki so se čez leto bujno razrasle, zdaj izkopljemo, jih razdelimo, jim skrajšamo vejice in koreninske izrastke ter jih na novo posadimo. Na prazna mesta pa posadimo nove dišavnice, denimo vinsko rutico, plahtico, luštrek in ožepek.
Zasajanje v sadnem vrtu
Oktobra sadimo jagodičje, gojeno v loncih. Najbolj priljubljene so maline, ribez, sibirske borovnice, ameriške borovnice, aronija, šisandra, goji jagode, rakitovec, robide, šmarna hrušica, novejše sorte malin ter bavarski in sibirski kivi. Zadnja leta ljubitelji rastlin zelo radi sadijo nizke kompaktne sorte malin, robid in ameriških borovnic v cvetlične lonce ali visoke grede na urbanih območjih. Preverjeni in odlični nizki sorti maline sta Ruby Beauty, ki zraste do enega metra, in Yummy, ki zraste le 45 centimetrov. Poleg kompaktnih malin je na tržišču tudi nova zelo nizka sorta robide brez trnov Purple Opal, ki zraste do približno 0,5 metra in je primerna za sajenje v cvetlične lonce in korita. Za sajenje v lonce so primerne tudi nekatere sorte ameriške borovnice, kot so Top Hat, Northblue, North Country in pisanolistna sorta Flamingo, našteva sogovornik. Bistveno je, da že na začetku rastlini namenimo čim več prostora in primerno veliko posodo, da je ne preraste že v prvem mesecu, sicer bo kmalu izčrpana. Potem ko smo pobrali plodove ali spomladi rastlino po potrebi presadimo v večji lonec, lahko pa jo redno dognojujemo v rastni dobi in za presajanje poskrbimo vsakih nekaj let. Pomaga tudi dodajanje komposta na vrhu lonca. Predvsem med cvetenjem in dozorevanjem plodov pazimo, da je substrat vselej vlažen, saj je to občutljivo obdobje in bi pretirana suša lahko povzročila poškodbe in manjši pridelek. Jeseni, ko drevju odpade listje, je tudi čas za presajanje sadnega drevja. Pri izbiri sadik sadnega drevja bodite pozorni, na katero podlago je cepljena sorta. Če je cepljena na šibko podlago, rastlina ostane nizka in rodi že tretje leto po sajenju. Če imate malo prostora in želite hitro rodnost, izbirajte sadike na šibkih podlagah, to so M9 pri jablanah in gisela 5 pri češnjah. Srednje rasti so sorte, ki so cepljene na podlage MM 106 pri jablanah in colt pri češnjah. Sadike, ki so cepljene na bujne podlage (sejanec), zarodijo pozneje in imajo bujnejšo rast. Te so primerne za travniške sadovnjake in velike vrtove.
Kalij za trpežno trato
Minuli mesec smo polagali in sejali trato, oktober pa je primeren za košnjo in pripravo trate za zimo. Mlado travo pokosimo, ko zraste do višine osmih centimetrov. Tudi zelenica, ki že dlje krasi okolico, je po poletni suši lepo ozelenela in jo bomo pred zimo še nekajkrat pokosili. Preden se lotimo košnje, počakajmo, da se rosa posuši, višino košnje pa nastavimo na okrog štiri centimetre. Tik pred dežjem trato dognojimo s kalijevim gnojilom. Kalij namreč krepi koreninski sistem, tako postane trata odpornejša pred zimo. Jesensko gnojenje opravimo v oktobru ali še prvi teden v novembru, če je vreme ugodno. Ko pa bodo vremenoslovci napovedali snežne padavine, je treba trato še zadnjič v tem letu pokositi, višina zadnje rezi naj bo tri centimetre, če ima trata več zelene mase, obstaja večja možnost, da jo napade snežna plesnoba. Tudi prezračevanje bo zelenici dobro delo v tem obdobju. Za to so primerne votle vile ali strojni prezračevalnik, v luknjice v tleh pa nasujemo kremenčev pesek. Z rednim odstranjevanjem odpadlega listja bomo prav tako poskrbeli za zdravo zelenico.
Sajenje trajnic in dvoletnic
Oktobra je še zmeraj primeren čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Prav tako je v začetku meseca dobro posaditi mačehe v kombinaciji z nekaterimi nizkorastočimi trajnicami, denimo jesenskim vresjem, iskrivko in šaši. Mačehe so primerne za sajenje na gredice, na grobove in balkonska korita. Ustreza jim odcedna prst, vendar vselej malce vlažna. Na vrtu lahko oktobra izkopljemo in presajamo nekatere trajnice, kot so rman, ameriški slamnik, astilba, afriška lilija, baklasta lilija, vretenčnik (Coreopsis), monarda, maslenica, rudbekija, čišljak. Omenjene rastline, ki že približno tri leta rastejo na istem rastišču, izkopljemo iz zemlje ter jim previdno razdelimo korenine z ostro lopato in rokami. Iz ene lahko tako dobimo dve ali tri rastline z ločenimi koreninami, ki jih posadimo v lonce ali na gredico. Na novo posajene rastline temeljito zalijemo, čez zemljo okoli trajnice pa nasujemo kompost ali drugo naravno zastirko, lahko tudi lubje, ki bo korenine ščitilo pred mrazom.
Prezimovanje posodovk
Jeseni je treba občutljive posodovke spraviti na hladen (temperatura okrog 8 °C) in svetel prostor. Spreminjalke (lantana), fuksije, angelske trobente in marjetice čez zimo postavimo v prostor, kjer ni nevarnosti pozebe. Sredozemske rastline, kot so oleander, figa in citrusi, so nekoliko manj občutljive za mraz in prenesejo temperaturo okrog -5 °C. Zato jih lahko pustimo zunaj nekoliko dlje in jih ob napovedanem mrazu postavimo v rastlinjak s temperaturo od 2 do 8 °C. Posodovke se čez poletje bujno razrastejo, zato jih moramo jeseni prirezati vsaj toliko, da jih bomo laže postavili v prezimovališče. Poprej še temeljito preverimo, ali so katero od rastlin morebiti napadli škodljivci (uši, bela mušica na fuksijah) ali bolezen. Takrat uporabimo ustrezna škropiva, če pa težav kljub temu ne bomo mogli odpraviti, rastlino raje zavrzimo in spomladi kupimo novo. Prav tako je dobro počakati vsaj toliko, da rastline pred zimskim počitkom odvržejo liste, ker bodo potrebovale manj svetlobe in toplote. Ovenele in suhe liste odstranimo. Najprimernejši za prezimovanje rastlin so slabo ogrevani (od 5 do 10 °C) in svetli prostori. Posodovke v prezimnem prostoru precej manj zalivamo ter jim vso jesen in zimo redno odstranjujemo posušeno listje in cvetove. Temnejši ko je prostor, manj vlage potrebuje rastlina čez zimo.
