Aljoša Stojič
V realnem življenju, v trgovini denimo, se mi zdi, da kupujem trikotnik, medtem ko me uradna statistika prepričuje, da sem za stroške trikotnika dobil neprimerno večji kvadrat, če ne celo gromozanskega kroga ali trapeza.
Kako naj verjamem, da "so bile v Sloveniji cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni, tako kot aprila, v povprečju višje za 2,1 odstotka", ko pa se (res skoraj) vse draži na mesečni in dnevni ravni. Odvoz smeti in dovod vode, kanalizacija in elektrifikacija, nafta in jabolčni kis, perutnina in svinjina, šparglji in mandlji ... Kaj od tega se je v zadnjem času pocenilo?
Okej, vina je preveč (ker ga Slovenci nismo vsega spili ne pred karanteno, ne med njo in ga ne bomo še po njej ter je za nameček v Mariboru odpadlo martinovanje) in se zato dolenjski cviček v kakšni akciji blamira z 2,2 evra.
Ampak te cenene finte ne pripomorejo, da iz trgovine ne bi odšel s slabim občutkom, da za enako polno (prazno) košarico živil plačam vedno več. S pomočjo trikov pa nam še naprej prodajajo pravljice o minimalni inflaciji. "Letno inflacijo so blažili za povprečno 10,2 odstotka cenejši počitniški paketi in za 2,7 odstotka cenejša hrana." A res!?
Gostinec v poslovni coni Tezno mi je v ponedeljek razlagal, da bo propadel, če kmalu ne bo zvišal cene malic in drugih pogostitev (od krsta do krste). Da se je piščančje meso od marca letos podražilo za 40 odstotkov, je bentil. Če je pretiraval in je resnica nekje vmes, smo še vedno pri 20-odstotni podražitvi piščanca. Podatku, da "letno inflacijo blaži cenejša hrana", njegova denarnica ne verjame.
Lahko pa nam gostinec za malico na krožnik postreže golo statistiko in zanjo pokasira mastnih 5,5 evra. Po odbitku davka in plačilu kazni za neupoštevanje PCT-pogojev bo sezono končal s pozitivno ničlo. Kar pa je tudi nekaj - statistično gledano.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
