Aljoša Stojič
Kaj pa vem, tako pač je, odgovorim v zadregi. "Zakaj pa te to zanima?" me zanima, ko se krohota ob avtogolu Angležinj v prvi minuti tekme. "Čuj, ravno nam je učiteljica v šoli pokazala film o sufražetkah in smo videli, kakšna grozna krivica se je nekoč godila ženskam. Posiljevali so jih, voliti niso smele ..." Se časi spreminjajo, a ne? Mi kot šolarji smo ob polnoči znali zdrdrati vseh osem dravskih hidroelektrarn, danes me osmošolka sprašuje o pravicah žensk - do enake plače.
Ne znam ji pojasniti, zakaj nogometašica Pomurja igra za sendvič in včasih, če je leto dobro, celo dobi povrnjene stroške za bencin, kak apatičen nogometaš Maribora ali Olimpije pa pobaše pet jurjev na mesec za mlatenje prazne slame. Napačno, krivično, diskriminatorno. Smejali so se tenisačici Billie Jean King pred pol stoletja, ko se je skupaj z nekaj somišljenicami uprla teniški diskriminaciji - upornice, ki niso marale drobtin, so zahtevale enake nagrade, kot jih prejemajo tenisači, in naposled uspele. V Wimbledonu in Parizu poraženec v prvem krogu dobi enako vsoto kot poraženka, zmagovalec enako kot zmagovalka.
Nogomet že dolgo ni več čisto moški šport, niti v zakrknjenem Iranu ne, ki je - sicer na ukaz Fife - ženskam dovolil navijati na stadionu, ko nogomet igrajo moški. Ameriške nogometašice, svetovne prvakinje, pa kar vztrajajo pri boju za boljše (enakovredno) plačilo. Sodišče jim je le delno ugodilo: tako mora ameriška nogometna zveza "poskrbeti za primerljive pogoje, kot jih ima moška ameriška izbrana vrsta" (nastanitev, priprave, pogoji dela, število spremljevalnega osebna), ampak zahtevo za enako plačilo - ob enakih dosežkih ob enakem vloženem delu - je sodišče zavrnilo. Prvopodpisana kapetanka reprezentance ZDA Megan Rapinoe se je zato pritožila. Če jim naposled uspe, tem vražjim ameriškim dekletom, bodo največja nogometna tekmovanja in pravila morali postaviti na nove temelje. In bo NK Maribor imel še žensko ekipo. Kot jo imata Barcelona in Chelsea.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
