Če ste odraščali v zadnjih treh desetletjih, se verjetno strinjate, da se pri šolski spolni vzgoji niste naučili veliko praktičnih reči. Spolna vzgoja se je v tem obdobju vrtela v glavnem okoli "preprečevanja" - osredotočena je bila predvsem na preprečevanje neželene nosečnosti in okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi, pri čemer se je večina informacij nanašala na heteroseksualce. Medtem ko si na nekaterih šolah danes prizadevajo za to, da bi bila spolna vzgoja bolj "spolno pozitivna" in inkluzivna, pa se mnogim ljudem, starim od 20 do 40 let, zdi, da so se sami v okviru spolne vzgoje naučili premalo. Toda nikoli ni prepozno, da se naučimo nekaj novega. Preberite pet pomembnih lekcij o spolni vzgoji, ki jih je zapisala Aine Aventin, predavateljica na šoli za zdravstveno nego in babištvo na Kraljičini univerzi v Belfastu.
Ne obstaja "normalen" spolni nagon
Pri spolni vzgoji nam med drugim niso povedali, da je spolni nagon pri ljudeh različen in da univerzalni spolni nagon ne obstaja. Medtem ko si nekateri ljudje zaželijo spolnih odnosov večkrat na teden, drugim morda zadostuje, če jih imajo enkrat na mesec ali še manj. Ne glede na to, kako pogosto si želite spolnih odnosov, je najbolj pomembno, da razumete, da na spolni nagon vplivajo številni dejavniki in da se skozi življenje spreminja. Med dejavniki, ki vplivajo na spolni nagon, so denimo hormonske spremembe, stres, določena zdravila (vključno z antidepresivi in hormonskimi kontraceptivi) ter tudi življenjski slog (kajenje, uživanje alkohola, telesna vadba in prehrana). Najbolj pomembno je, da si želite razumeti svoje potrebe in želje po spolnosti in se o njih pogovarjate s svojim partnerjem.
Pogovarjajte se o seksu
Mnogi se spomnimo, da smo se v okviru spolne vzgoje veliko pogovarjali o negativnih posledicah spolnih odnosov. Ti se nam zato zdijo tabu tema, o kateri se s partnerjem ne pogovarjamo radi. Toda raziskave so pokazale, da je komunikacija o spolnosti povezana z večjim spolnim zadovoljstvom in tudi zadovoljstvom v odnosu. Če se odkrito pogovarjamo o seksu, svojemu partnerju razkrijemo sicer zasebne vidike samih sebe (kot so na primer naše želje ali fantazije), s tem lahko povečamo spolno zadovoljstvo in doživljanje intimnosti, zaradi česar se lahko na splošno poveča zadovoljstvo v odnosu. Nekateri partnerski terapevti menijo, da bi se morali začeti o teh stvareh pogovarjati že na začetku razmerja, da bi razjasnili potrebe in preverili seksualno ujemanje oziroma kompatibilnost. Hkrati svetujejo, da si, medtem ko se zaupanje v razmerju krepi, partnerja še naprej zaupata svoje spolne fantazije ter drug drugemu vedno znova povesta, v čem uživata in kakšne so njune želje.
Spolnost je lahko fluidna
Naša spolna vzgoja je namenjena večinoma heteroseksualnim in cisspolnim osebam (ljudje, katerih spolna identiteta se ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu). Posledica tega je, da lezbijke, geji, biseksualci, nebinarne osebe ali ljudje z drugo spolno ali seksualno identiteto niso prejeli dovolj pomembnih informacij niti o sami spolnosti niti o partnerskih odnosih. To hkrati pomeni, da mnogi ljudje niso bili seznanjeni s tem, da je lahko spolnost mnogovrstna in fluidna. Na spolnost vpliva kombinacija mnogih bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, ki se lahko skozi človekovo življenje spremenijo. Raziskave nakazujejo, da je spolna fluidnost pogostejša pri cisspolnih ženskah in spolnih manjšinah. Pravi razlog za to za zdaj ni znan, toda eden od njih bi lahko bil, da obstaja pri moških, ki se identificirajo kot heteroseksualci, manjša verjetnost, da si bodo kadarkoli priznali, da jih seksualno privlači oseba istega spola, predvsem zaradi strahu pred negativnimi odzivi pripadnikov njihovega socialnega kroga. Obstajajo tudi dokazi, da na istospolno privlačnost in spolno fluidnost deloma vpliva tudi genetika, kar nakazuje na to, kako naravna je v bistvu raznolikost človeške seksualnosti.
Nismo izvedeli niti tega, da se približno 10 do 15 odstotkov vseh nosečnosti konča s spontanim splavom.
Spolno prenosljive bolezni so pogoste
Okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi (SPB) so očitno zelo pogoste, saj denimo v Veliki Britaniji vsake štiri minute odkrijejo nov primer. Večina se nas spomni, da so nas pri spolni vzgoji v mladosti opozarjali predvsem na načine, na katere se jim lahko izognemo, zato SPB povezujemo s stigmo. Ta stigma je lahko škodljiva in lahko vpliva na človekovo duševno in telesno zdravje, kakor tudi na njegovo pripravljenost, da svojim spolnim partnerjem razkrije svoj status glede SPB. Posledica tega pristopa je, da skorajda ne vemo, kako prepoznati simptome in kako zdraviti SPB. Hkrati so se razširili številni s SPB povezani miti. Eden od njih se glasi, da ljudje z genitalnim herpesom nikoli več ne morejo imeti spolnih odnosov, ne da bi okužili svojega partnerja. To seveda ni res. Hkrati je tako kot pri drugih SPB zelo pomembno, da okužbo čim prej prepoznamo in zdravimo, saj se lahko tako izognemo bodočim zapletom, kot je na primer neplodnost.
Načrtovanje nosečnosti in plodnost
Načrtovanje nosečnosti je pomembno tako za ženske kot za moške. Toda ker je bila spolna vzgoja v preteklosti običajno osredotočena predvsem na preprečevanje nosečnosti, se v okviru nje nismo naučili veliko pomembnih stvari, povezanih z nosečnostjo in plodnostjo. To pomeni, da mnoge ženske niso ustrezno poučene glede številnih telesnih sprememb med nosečnostjo in po njej. V okviru spolne vzgoje tudi nismo izvedeli, da se približno 10 do 15 odstotkov vseh nosečnosti konča s spontanim splavom. Ta je lahko zelo travmatična izkušnja, tudi v primerih, ko se zgodi čisto na začetku nosečnosti. Toda če ženska ve, kako pogosti so spontani splavi, in če je deležna ustrezne podpore, bo prej sprejela dejstvo, da se ta ni zgodil po njeni krivdi.
V okviru spolne vzgoje se tudi nismo naučili prav veliko o plodnosti. Nihče nam ni denimo povedal, da dlje ko odlašamo z nosečnostjo, manjša je možnost za zanositev. Prav tako nam niso povedali, da na možnosti za zanositev precej vplivajo tudi dejavniki življenjskega sloga, kot so teža, prehrana in telesna aktivnost. In niso nam pojasnili, da imajo tudi moški pogosto težave s plodnostjo in da ta tudi pri njih s starostjo upada. (The Conversation)
