Poglejte na svoj rojstni list in zagotovo je na njem zapisan tudi vaš spol. Ko se rodimo, nas zdravnik ob pogledu na naše spolne organe razglasi za "moškega" ali "žensko". V ZDA je to standardna praksa že več kot stoletje. Toda določitev spola ni tako preprosta stvar. Včasih ni dovolj, da le bežno pogledamo človekove spolne organe in odkljukamo eno ali drugo okence. Vse več je namreč dokazov, da spola nista le dva. Drugače povedano, izraza "moški" in "ženska" ne zajemata vseh zapletenih bioloških, anatomskih in kromosomskih variacij v človeškem telesu. Zato je vse pogosteje slišati pozive k odpravi oznake spola na rojstnih listih, od nedavnega pa to priporoča tudi Ameriško zdravniško združenje.
Nekateri zdravniki se intenzivno ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z lezbijstvom, gejevstvom, biseksualnostjo, transspolnostjo, kvirspolnostjo, interspolnostjo in aspolnostjo (LGBTQIA+), ter spremljajo zdravje transspolnih in interspolnih oseb. Njihove raziskave in klinične izkušnje nakazujejo, da določitev spola ni nekaj, kar bi morali jemati kot samoumevno. Tisti, ki ne sodijo ne v eno ne v drugo kategorijo, in takih ljudi je na milijone, lahko zaradi napačne klasifikacije čutijo posledice vse življenje.
Težave pri določanju spola
Anatomske variacije spolovil so pogostejše, kot bi si mislili. Pojavijo se pri 0,1 do 0,2 odstotka novorojenčkih na leto, v ZDA torej pri približno 4000 do 8000 otrocih. V teh primerih niti druge tradicionalne lastnosti posameznih spolov niso v veliko pomoč. Zdravniki, ki preučujejo reproduktivne organe, so se že srečali z ljudmi, ki so se rodili bodisi z vagino in testisi bodisi brez kakršnihkoli spolnih žlez. Zdravniki pri merjenju ravni estrogena in testosterona, ki veljata za ključni determinanti ženskega in moškega telesa, naletijo tudi na posameznike z vagino, ki še vedno proizvajajo precejšnje količine testosterona. Testosteron zato sploh ni tako dober kazalec spola; višje ravni testosterona namreč še ne pomenijo, da je nekdo moški.
Vseh odgovorov nam ne more dati niti kariotipizacija - laboratorijski postopek, ki ga od 50. let preteklega stoletja uporabljajo za določanje števila in strukture kromosomov pri posameznikih. Čeprav pričakujemo, da bodo pri ljudeh prisotni bodisi XX bodisi XY pari spolnih kromosomov, se pri mnogih pojavljajo variacije, ki ne sodijo ne v eno ne v drugo kategorijo. Tak primer sta denimo Turnerjev sindrom, pri katerem se oseba rodi z enim samim kromosomom X, ter Klinefelterjev sindrom, o katerem govorimo, ko se oseba rodi s skupkom kromosomov XXY. Skratka, raznolikost ljudi nakazuje, da njihovo razvrščanje v dve spolni kategoriji, torej na moške in ženske, ni ne popolno ne točno. Kajti spola nista le dva, ampak jih je cel spekter.
Višje ravni testosterona namreč še ne pomenijo, da je nekdo moški
V ZDA trenutno živi 1,7 odstotka oziroma več kot pet milijonov interspolnih oseb. To so ljudje, ki imajo take telesne oziroma spolne značilnosti, da njihovega spola ni mogoče opredeliti niti kot ženskega niti kot moškega, bodisi zaradi nerazvitih ali neznačilno razvitih spolnih organov bodisi zaradi motenj v razvoju spolnih žlez ter kromosomske in hormonske strukture, ki je drugačna kot pri večini.
Dva spola in posledice
Ljudje z interspolnimi značilnostmi, ki jih ob rojstvu kategorizirajo kot osebe moškega ali ženskega spola, so pogosto deležni medicinske oskrbe, ki ima zanje velikokrat hude posledice, tako fizične kot psihične. Zdravniki pri njih namreč izvajajo različne kirurške posege. Tako na primer osebi, ki se je rodila s klitorisom, večjim od običajnega, tega kirurško zmanjšajo. Toda mnogi ljudje, pri katerih so v otroštvu opravili take posege, se v odrasli dobi soočijo s trajno neplodnostjo, bolečinami pri spolnih odnosih, izgubo želje po spolnosti, inkontinenco in različnimi duševnimi stiskami.
Poleg tega so v mnogih državah ljudje z interspolnimi značilnostmi že od rojstva omejeni pri vključevanju v družbo in izpostavljeni različnim oblikam kršenja človekovih pravic. V Avstraliji so na primer razveljavili več zakonskih zvez, ker so tamkajšnje oblasti sklenile, da se interspolna oseba - torej nekdo, ki ni stoodstotno moški ali stoodstotno ženska - ne more zakonito poročiti. Enako se dogaja na drugih področjih življenja.
Priznavati spolno raznolikost
Vlade posameznih držav so že začele priznavati spolno raznolikost. Nekatere celo dopuščajo možnost, da ljudje naknadno spremenijo spol na svojem rojstnem listu, čeprav določene omejitve še vedno obstajajo. Tudi v medicini se stvari spreminjajo. V nekaterih pediatričnih bolnišnicah so na primer pri novorojenčkih nehali izvajati nenujne in neutemeljene kirurške posege za normalizacijo spolnih značilnosti. Kljub temu družba na splošno zelo počasi odstopa od strogega razvrščanja ljudi v samo dve spolni kategoriji.
Mednarodni olimpijski komite je denimo uvedel zgornjo dovoljeno mejo testosterona v ženski kategoriji, menda izključno zato, da bi tekmovanje ostalo pošteno. Posledica tega je, da nekatere športnice ne smejo več sodelovati na olimpijskih igrah. Ljudje, katerih spolna identiteta se razlikuje od tiste, ki je navedena na njihovih uradnih dokumentih, so pogosto tudi tarča diskriminacije, nadlegovanja in nasilja.
Zdravniki težijo k natančnosti. A dokazi kažejo, da uporaba oznake moški/ženska na rojstnih listih ni v skladu z znanstveno realnostjo. Z odstranitvijo te oznake bi staršem sporočili, da ni najbolj pomembno, da se nam je rodil fantek ali deklica, ampak da bo naš otrok vse življenje zdrav in srečen.
Carl Streed Jr., Univerza v Bostonu
Frances Grimstad, Univerza Harvard
