Okoli nas že vse cveti in diši, temperature zraka so vse višje, mi pa se že močno veselimo številnih aktivnosti in dogodkov na prostem. Zunaj morda res sije sonce, toda poletje ima tudi svojo temno plat, zaradi katere se kak piknik ali kopanje v bazenu včasih ne končata tako, kot bi si želeli. V naravi, zemlji, vodi in tudi hrani namreč na nas prežijo cele tolpe bacilov, ki komaj čakajo, da nam pokvarijo poletno razpoloženje. Bill Sullivan je profesor mikrobiologije na medicinski fakulteti Univerze v Indiani, ki proučuje nalezljive bolezni in o njih predava študentom. Preberite, na kaj bi morali biti po njegovih besedah pozorni, če ne želite, da vam poletje zagreni kakšna neprijetna virusna ali bakterijska okužba.
Mikrobi na domačem dvorišču
Ni ga čez vonj na žaru pečenega mesa, rib in raznih dobrot z domačega vrta. Če bi radi, da bo piknik pri vas doma gostom ostal v lepem spominu, se pazite mikrobov, ki so znani krivci za zastrupitev s hrano, posledica katere so lahko driska, trebušni krči, slabost, bruhanje in povišana telesna temperatura. Meso, vključno z ribami in perutnino, je pogosto okuženo z bakterijami, kot so salmonela, E. coli in listerija. Meso lahko z njimi onesnaži vse, s čimer se ga dotaknete, zato je priporočljivo, da si dosledno umivate roke ter razkužujete delovne površine in kuharske pripomočke. Da bi se izognili onesnaženju, surovega mesa nikar ne shranjujte v bližini že pripravljene hrane. Mesni proizvodi morajo biti toplotno obdelani pri ustreznih temperaturah, s čimer v njih pred zaužitjem uničimo vse škodljive mikrobe.
Akutno zastrupitev s hrano lahko povzroči tudi parazit iz rodu trosovcev, poimenovan Toxoplasma gondii. Najpogosteje se v obliki mikroskopsko majhnih oocist zadržuje v iztrebkih okuženih mačk. Oociste v naravi preživijo vse leto ali še dlje, ljudje in živali pa jih običajno zaužijejo nevede. Po okužbi začne parazit v mesu rejnih živali tvoriti ciste, kar je še en razlog za dobro toplotno obdelavo mesa. Še posebno previdne morajo biti nosečnice, saj lahko parazit po okužbi preide skozi posteljico ter povzroči splav ali okvare pri plodu. Da bi se izognili okužbi s parazitom Toxoplasma gondii, bi morali med vrtnarjenjem vedno nositi rokavice, dosledno umivati sadje in zelenjavo ter poskrbeti za to, da se v otroškem peskovniku ne znajdejo mačji iztrebki in da je vedno pokrit, ko ni v uporabi.
Bacili v vodi
Vodni objekti, namenjeni rekreaciji, kot so kopalni bazeni, vodni parki in fontane, so odličen način za lažje prenašanje poletne vročine. Vonj po kloru je dober znak, da je voda dezinfekcijsko obdelana in da smo zaščiteni pred mnogimi vrstami mikrobov. Na našo žalost klor ne uniči vseh mikrobov, medtem nekateri vseeno ostanejo kužni še nekaj minut ali celo dni, kar povsem zadostuje, da se razširijo z enega človeka na drugega. Med temi mikrobi so denimo virusi, kot je norovirus, bakterije, kot je E. coli, in paraziti, kot sta Cryptosporidium in Giardia. Če po nesreči zaužijemo te mikrobe, nas utegnejo doleteti prebavne motnje, vključno z drisko, ki ima včasih tudi precej hude posledice, saj lahko povzroči dehidracijo. Da bi se izognili okužbi, plavajte le v dobro vzdrževanih bazenih in se izogibajte pitju bazenske vode. Če ste imeli drisko in okužbe ne želite prenesti na druge, vsaj teden dni ne obiskujte javnih kopališč.
Če se odpravljate na plažo in imate odprto rano, pirsing ali tetovažo, je dobro, da jih prekrijete z vodoodpornim obližem
Bakterije, ki se nahajajo v vodi in ostanejo ujete v ušesu, lahko povzročijo boleče vnetje, ki mu pravimo tudi plavalčevo uho. To vnetje lahko preprečimo, če med plavanjem v vodi uporabljamo ušesne čepke.
Mikrobi, ki povzročajo drisko, lahko prebivajo tudi v ribnikih, rekah in jezerih. Topla sladka voda lahko vsebuje tudi amebo Naegleria fowleri, znana tudi kot "ameba, ki je možgane". Čeprav so okužbe z njo zelo redke, se pri ljudeh, ki jo vdihnejo skupaj z vodo, skoraj vedno končajo s smrtjo. Okužbo s to amebo lahko preprečimo tako, da med plavanjem nosimo nosne sponke.
Če se odpravljate na plažo in imate odprto rano, pirsing ali tetovažo, je dobro, da jih prekrijete z vodoodpornim obližem. Ena od posledic globalnega segrevanja je tudi ta, da se je povečalo število tako imenovanih mesojedih bakterij, ki povzročajo nevarno stanje, ki mu pravimo nekrotizirajoči fasciitis. Te okužbe je težko zdraviti, včasih pa se lahko končajo tudi s kirurško odstranitvijo prizadetega tkiva ali udov.
Školjke, kot so ostrige, ladinke ali dagnje, med prehranjevanjem filtrirajo morsko vodo, zaradi česar se v njihovih telesih nakopiči tudi veliko mikrobov. Surove školjke, okužene z bakterijami ali parazitom Toxoplasma oocysts, lahko povzročijo hudo zastrupitev s hrano.
Klopi in komarji
Med planinarjenjem ali kampiranjem v naravi pogosto naletimo na vodo, ki se zdi dovolj čista, da bi jo lahko pili, česar pa nikakor ne smemo storiti. Pred zaužitjem bi morali vsako vodo pošteno prekuhati ali prefiltrirati, da s tem v njej uničimo bakterije, kot je E. coli, ali parazite, kot sta Giardia in Cryptosporidium. Ti črevesni patogeni povzročajo trebušne krče, slabost in drisko, ki so še bolj neprijetni, če nimamo dostopa do pravega stranišča.
Po zelo mili zimi je poleti pričakovati veliko klopov in komarjev, ki so prav tako prenašalci resnih bolezni. Medtem ko se hranijo z našo krvjo, lahko klopi vanjo vbrizgajo bakterijo, ki povzroča limsko bolezen ali pegavico. Prenašajo pa tudi parazita, ki povzroča babeziozo. Če se pri bolniku po ugrizu klopa pojavijo simptomi okužbe, bi moral takoj obiskati zdravnika.
Komarji prenašajo številne viruse, ki jih vbrizgajo v našo kri, medtem ko se prehranjujejo z njo. Med najpogostejšimi virusi, ki jih prenašajo komarji, so virus denge, zika in Zahodnega Nila. Ti virusi večinoma povzročajo gripi podobne simptome, ki praviloma izzvenijo sami od sebe. Toda če se z virusom zika okuži nosečnica, lahko ta pri otroku povzroči prirojene okvare. Virus Zahodnega Nila pri nekaterih ljudeh povzroči tudi akutno vročico in nevrološke zaplete.
Ugrizom komarjev se lahko izognete z uporabo repelentov in s pokrivanjem kože z oblačili. Nosite oblačila svetlih barv, da boste insekte lažje videli. Klopi se radi zadržujejo na senčnih mestih in v visoki travi, zato redno kosite svojo trato ter poskrbite, da ne bo nikoli višja od pet do šest centimetrov. Pomembno je tudi, da po vsakem bivanju na prostem temeljito pregledate svoje telo in lasišče ter klope, če jih najdete, takoj odstranite.
Redno spremljajte novice o morebitnih izbruhih raznih okužb doma ali v krajih, kjer nameravate preživeti počitnice. Če boste upoštevali vse omenjene nasvete, vaših počitnic skoraj zagotovo ne bo pokvaril noben zoprni poletni mikrob.
