Einsteini živalskega sveta: Sive vrane so izjemno inteligentne

Ptic običajno nimamo za prav pametna bitja. A morda bi morali na inteligenco živih bitij gledati drugače. Znanstveniki pravijo, da bi moral biti pojem pameti precej širši, kot ga dojemamo ljudje. "Ptica lahko odleti na drug konec sveta, pride nazaj in pristane v istem gnezdu - ne znamo ceniti inteligence drugih bitij. To, ali je nekdo pameten, presojamo zgolj po stvareh, ki jih znamo ljudje," je za National Geographic povedal Kevin McGowan, ki v laboratoriju za ornitologijo v New Yorku proučuje vrane. Te so, skupaj z drugimi sorodniki iz družine vranov, kamor spadajo še krokarji, šoje in srake, najpametnejše ptice. Celo več, so med najbolj inteligentnimi živimi bitji sploh. Znajo razmišljati abstraktno in načrtovati svoja opravila. Dobro razumejo vzročno-posledične korelacije in so sposobne učenja na ravni šimpanza ali petletnega otroka. Veljajo za prave einsteine v živalskem svetu.

V vlogi mestne komunale

Pri nas so najpogostejše sive vrane (lat. Corvus cornix). To so ptice iz družine vranov, ki živijo v severni, vzhodni in jugovzhodni Evropi, v zahodni Aziji ter v delti Nila v Afriki. Čeprav se imenujejo sive, so dejansko črne in sive barve. Kot drugi predstavniki družine vranov so tudi sive vrane oportunistke, ki znajo dobro izkoriščati človekovo prisotnost za gnezditev in iskanje hrane, zato jih pogosto najdemo v naseljih ali njihovi bližini.

V zadnjih letih je vse več vran tudi v mestih. Z urbanizacijo je namreč nastal nov ekosistem, ki je odprt za naseljevanje organizmov iz okolice. Sive vrane so znale to okno priložnosti odlično izkoristiti. Čeprav niso izbirčne, jim najbolj tekne hrana, ki jo za seboj pustimo ljudje. Vrane pojedo praktično vse: pobirajo hrano, ki jo ljudje zavržemo, po vrtovih plenijo pridelek, ob hišah pobirajo žuželke, razkopavajo po smetnjakih. Sicer pa vrane v mestu opravljajo koristno funkcijo komunalne službe, med drugim pojedo povožene živali.

Pri iskanju in nabiranju hrane si lahko pomagajo z orodjem in prepoznavo kompleksnih vzorcev. S tal pobirajo oreščke pa tudi školjke ali rakovice in jih spuščajo z velike višine na trdo podlago, da se razbijejo ali da jih zmečkajo tam vozeči avtomobili. Pri tem so, kot so dokazali japonski znanstveniki, celo tako inteligentne, da počakajo na rdečo luč na semaforju za avtomobile, preden se spustijo na tla, da poberejo svoj obrok.

​Vrane si zapomnijo

Vrane si lahko zapomnijo človeške obraze, pravi McGowan. V prisotnosti ljudi, ki jih že poznajo, so bolj sproščene, pri novih obrazih pa zelo previdne. Znajo tudi prepoznati določeno osebo kot grožnjo, zamero do posameznika lahko gojijo še leta in leta. Nemški znanstveniki so skenirali možgane teh živali in ugotovili, da so se obraza človeka, ki je grdo ravnal z njimi, spomnile tudi več let kasneje. Njihovi možgani ob znanem obrazu namreč reagirajo enako kot naši. Ne zapomnijo pa si samo slabih stvari, zapomnijo si tudi dobra dejanja. Če boste z njimi prijazni, jih morda celo prijazno ogovorili ali jim ponudili kakšen priboljšek, tega ne bodo pozabile.

Vrane so poleg čebel in opic vrste rezus makak tudi edine živali, ki razumejo koncept ničle. Znanstveniki z univerze v Tübingenu v Nemčiji so v reviji Journal of Neuroscience objavili rezultate svojih poskusov, s katerimi so pokazali, da vrane niso sposobne le razumeti ničle kot številčne količine, ampak jo razumejo tudi kot idejo o najmanjšem številu na miselni številski premici. "Te živali v vsakdanjem življenju morda ne bodo potrebovale koncepta števila nič - v nasprotju s štetjem," je povedal soavtor študije Andreas Nieder. "So pa dovolj pametne, da se lahko naučijo te abstraktne kategorije."

Raziskovalci so ptice usposobili za igranje neke vrste računalniške igre, je pojasnil Nieder, kjer so jim enega za drugim pokazali dva zaslona, sestavljena iz različnega števila pik. Pik je bilo od nič do štiri. Cilj je bil pravilno pokazati, ali imata dva prikaza enako število pik. Med igro so znanstveniki spremljali možgansko aktivnost vran. Že pri prejšnjih poskusih so dokazali, da so v možganih vran nevroni, ki se aktivirajo ob prikazu ene, dveh, treh ali štirih pik, vendar nihče ni vedel, ali bo podobna reakcija ob prikazu nič pik. Zdaj so znanstveniki odkrili, da imajo vranji možgani tudi posebne nevrone, ki se aktivirajo tudi ob številu nič, vendar to ni bilo edino odkritje. Kadar vrane niso uspele pri nalogi - ko so na primer zamenjale tri pike za štiri -, je ekipa ugotovila, kako prefinjeno je razumevanje ptic. "Vrane so prazen niz pogosteje zamenjale s številko ena kot s številko dve," je povedal Nieder. "Ta učinek pa je pričakovan le, če vrane lahko prazen niz razumejo kot najmanjšo številčno vrednost na številski vrstici."

​Naše someščanke

Mnogi vrane povezujejo tudi z napadi na ljudi. Pravo paniko je že pred veliko leti povzročil kultni Hitchcockov film Ptiči, pred dnevi pa smo brali tudi o napadih vran na ljudi v Zagrebu. Toda Ali Vrezec, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, pravi, da si vrane res lahko zapomnijo nepridiprave, s katerimi so imele slabe izkušnje, in glasno krakajo, ko ti gredo mimo, sicer pa brez razloga na napadajo ljudi.

V glasilu ljubljanske mestne občine, kjer so vrane vse večji problem - ocenjujejo, da v mestu gnezdi 4300 do 5900 parov vran, pozimi pa se število še poveča, saj v mesto pridejo tudi ptice iz okolice -, je Vrezec pojasnil, da pa je za sobivanje vran in ljudi kočljivo obdobje gnezdenja oziroma obdobje, ko mladiči zapuščajo gnezdo. "Mladiči so še dokaj okorni, zato kakšen pristane na tleh. V naravnih razmerah je mladič na tleh najbolj izpostavljen plenilcem, zato so starši še posebno vznemirjeni. V človeku pa sive vrane seveda vidijo plenilca, zato lahko mimoidočega, ki skuša pomagati nesrečnemu mladiču, napadejo. Napad je lahko zgolj grozilen, torej samo zastrašujoč prelet, če pa to ne zaleže ali če imamo opraviti s parom, ki je pogosto vznemirjan, lahko vrana napade s kljunom, kar je lahko tudi boleče. Do sedaj sicer ni znano, da bi vrane kogarkoli resneje poškodovale, so pa ti napadi gotovo zelo neprijetni. Vsekakor priporočam, da se neizkušeni vzdržijo reševanja vranjih mladičev in se raje umaknejo. Po dnevu ali dveh so mladiči navadno že tako izurjeni, da brez težav letijo, s tem pa izginejo tudi težave z napadi."

Vse številnejše vrane v mestnih okoljih so za ljudi dejanski preizkus strpnosti do biotske pestrosti, ki nas obdaja. "Tudi meščani se bomo morali navaditi, da nas v mestih obdajajo narava in drugi organizmi, s katerimi si delimo svoja bivališča," pravi Vrezec. "Moč in kakovost sobivanja pa bosta toliko večji, kolikor več znanja bomo o teh someščanih imeli in kolikor bolj bomo izobraženi na področju biotske pestrosti. Možnosti sobivanja z nehumanimi someščani je veliko, le nekoliko več strpnosti je potrebne - pa tudi znanja, kako se izogniti nepotrebnim nesoglasjem."