Terorizem kot organizirano nasilno dejanje, usmerjeno proti civilistom in javnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene, v Evropi ni nekaj novega, značilnega za sodobni čas. Nasprotno, zgodovina dejanja, ki bi jih danes označili za teroristična, beleži že vsaj dva tisoč let. Izraz teror pa so prvič uporabili konec 18. stoletja v Franciji za vladavino strahu, ki so jo v letih po francoski revoluciji izvajali jakobinci. V naslednjih stoletjih je bil terorizem pogosto povezan z anarhizmom, zlasti v začetku 20. stoletja, po drugi svetovni vojni z nacionalističnimi in separatističnimi gibanji, ves čas pa s skrajno desnim in skrajno levim ter verskim ekstremizmom pa tudi z organiziranim kriminalom. Po letu 2000 se povečuje število terorističnih napadov skrajnih islamistov.
Ne glede na nacionalni izvor in ideološko ozadje se glavni cilj teroristov že stoletja ne spreminja, z vzbujanjem strahu v splošni populaciji želijo spodkopati družbo in politični sistem ter dati moč ekstremnim političnim silam in tako še bolj polarizirati družbo, so zapisali pri Europolu. V tem tisočletju so najbolj krvavi napadi v Evropi pretresli Madrid, London, Oslo, Pariz, Bruselj in Nico.
Napadi v javnem prevozu
Enajsti marec 2004 je dan, ki ga Madrid zlepa ne bo pozabil. Med jutranjo konico je na štirih vlakih, ki v prestolnico vozijo iz predmestij, skoraj sočasno odjeknilo deset eksplozij. Najhuje je bilo na glavni železniški postaji Atocha, bombe pa so eksplodirale tudi na dveh postajah v predmestju. Umrlo je 193 ljudi, več kot dva tisoč je bilo ranjenih, s čimer je to najbolj smrtonosen teroristični napad v Evropi v tem tisočletju. Španske oblasti so za napad sprva obtožile baskovsko separatistično organizacijo Eto, a je kmalu postalo jasno, da so odgovorni islamski skrajneži, ki naj bi delovali v imenu Al Kaide, napad pa naj bi bil kazen za sodelovanje Španije v invaziji na Irak pod vodstvom ZDA. Napadi so se zgodili le tri dni pred parlamentarnimi volitvami. Na volitvah je prišlo do menjave stranke na oblasti, novi premier je uresničil predvolilno obljubo in umaknil španske vojake iz Iraka. Sedem glavnih osumljencev za organizacijo napadov je aprila 2004 storilo samomor; razstrelili so se v stanovanju blizu Madrida, pri čemer je umrl tudi policist.
Podoben napad se je dobro leto kasneje, 7. julija 2005, zgodil v Londonu. Trije samomorilski napadalci, v Veliki Britaniji odrasli in vzgojeni mladeniči pakistanskega in jamajškega rodu, so na vlakih podzemne železnice v jutranji prometni konici istočasno sprožili bombe, ki so jih imeli skrite v nahrbtnikih. Uro kasneje se je v dvonadstropnem avtobusu razstrelil še četrti napadalec. Ubitih je bilo 56 ljudi, med njimi štirje samomorilski napadalci, približno 700 ljudi je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je slaba dva meseca pozneje prevzela Al Kaida. Napad na londonski javni prevoz je bil najbolj smrtonosen napad v Londonu po drugi svetovni vojni in najhujši teroristični napad v Veliki Britaniji po bombnem napadu na letalo Pan Am, v katerem je leta 1988 nad Lockerbiejem na Škotskem eksplodirala bomba. V tem napadu, ki naj bi ga bila izvedla Libija, je umrlo 270 ljudi.
Smrtna past na otoku
Samotarski desničarski ekstremist Anders Breivik je 22. julija 2011 v mesto groze spremenil Oslo. Najprej je v vladni četrti norveške prestolnice razneslo 950-kilogramsko doma izdelano bombo, pri čemer je bilo ubitih osem ljudi. Breivik je nato, oblečen v policista, sejal smrt še na otoku Utoya, kjer so bili na poletnem taboru zbrani mladi člani laburistične stranke. Hladnokrvno je ubil 69 ljudi, večinoma najstnikov, in se, ko je na otok prispela policija, mirno predal. Napad velja za enega najbolj krvavih obračunov posameznikov s strelnim orožjem v zgodovini. Breivik je odgovornost za dejanja priznal, krivdo pa zanikal. Avgusta 2012 so ga obsodili na 21 let zapora, z določilom, da mu lahko sodišče podaljšuje kazen, dokler meni, da je nevaren za družbo.
Tragično leto v Parizu
Leto 2015 je bilo tragično za Pariz; 7. januarja je bilo v napadu na uredništvo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo, ki je objavil karikaturo preroka Mohameda, ubitih 12 ljudi in ranjenih 11. Napadalca sta se policijskim preganjalcem izogibala dva dni, nato so ju po celodnevnem obleganju tiskarne, v katero sta se zatekla, ubili. Dan kasneje je bila na obrobju Pariza ubita policistka, isti napadalec je nato zajel talce v judovski trgovini in štiri ubil, preden je pod streli padel tudi sam. Sojenje domnevnim organizatorjem napada še poteka, zaradi epidemije je trenutno prekinjeno.
Še huje je bilo 13. novembra 2015, ko je v poznih večernih urah Pariz pretresla vrsta usklajenih strelnih in bombnih napadov, v katerih je bilo ubitih 131 ljudi in ranjenih več kot 360. Napadi so se začeli pred stadionom Stade de France v pariškem predmestju Saint-Denis, kjer je pred 80.000 gledalci potekala nogometna tekma med Francijo in Nemčijo, nadaljevali z napadi na različne lokale, potem pa so trije teroristi z brzostrelkami vdrli v dvorano Bataclan, kjer je nastopala ameriška skupina Eagles of Death Metal. Samo v Bataclanu je bilo ubitih 90 ljudi. Dva od desetih znanih napadalcev sta bila belgijska državljana, trije pa francoski. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, ki ji je Francija nato napovedala vojno. Preiskava napadov se je razširila tudi v Bruselj, kjer so sredi marca 2016 aretirali Salaha Abdeslama, edinega preživelega napadalca. Sojenje, ki naj bi bilo eno od najobsežnejših v Franciji doslej, bi se lahko končalo leta 2021.
Verjetno je bil z aretacijo Abdeslama povezan teroristični napad v Bruslju 22. marca 2016. Na letališču Zaventem sta v jutranjih urah odjeknili dve eksploziji, tretja je stresla postajo podzemne železnice Maelbeek sredi evropske četrti. V napadih, za katere je prevzela odgovornost Islamska država, je bilo ubitih najmanj 31 ljudi in ranjenih več kot 300.
Tovornjaki sejali smrt
Še tretji teroristični napad v poldrugem letu je Francijo doletel 14. julija 2016, na največji državni praznik, dan padca Bastije. Ob koncu praznovanja v Nici na Azurni obali, ko je ognjemet razsvetlil nebo, je po obalni promenadi sejal smrt 31-letni Francoz tunizijskega rodu. Z najetim 19-tonskim tovornjakom je drvel po pločnikih in se zaletaval v ljudi. Ti so pred prihajajočim tovornjakom bežali v hotele, restavracije, na parkirišča, celo v morje so poskakali, številni pa se prihajajoči grozi niso mogli umakniti nikamor. Nekajminutno divjanje s tovornjakom je zahtevalo 86 žrtev, ranjenih je bilo več kot 450 ljudi. Napadalca so ustavili šele po dveh kilometrih vožnje, policisti so ga z več streli na vozniško kabino ubili. Odgovornost za prvi tovrstni napad v Evropi je prevzela Islamska država.
- Že 19. decembra 2016 se je tak napad ponovil v Berlinu. Napadalec je z ukradenim tovornjakom trčil v množico ljudi na božični tržnici v središču Berlina, pri čemer je umrlo dvanajst ljudi, 48 je bilo ranjenih. Tunizijec, ki je bil v Nemčiji že obravnavan zaradi kriminalnih dejanj, je s prizorišča pobegnil. Štiri dni kasneje ga je blizu Milana ustavila policija in ga v navzkrižnem streljanju ubila.
Podobni napadi so se nadaljevali leta 2017. 22. marca 2017 je moški z avtomobilom zapeljal v skupino pešcev na londonskem Westminstrskem mostu, pri čemer so umrli štirje ljudje, nato pa v bližini poslopja britanskega parlamenta zabodel policista.
- 7. aprila 2017 je napadalec s tovornjakom zapeljal v množico ljudi na nakupovalni ulici in trčil v veleblagovnico v središču Stockholma. Pri tem je ubil pet ljudi in ranil 15.
- 3. junija 2017 so trije napadalci na Londonskem mostu v središču britanske prestolnice s kombijem povozili več pešcev, potem pa zavili proti bližnji tržnici Borough, kjer so z noži napadli več ljudi. V napadu je bilo ubitih osem ljudi, 48 je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, vse napadalce so policisti ubili.
- 7. avgusta 2017 je tovornjak z veliko hitrostjo zapeljal v množico ljudi na Rambli, osrednji promenadi v Barceloni, pri čemer je umrlo najmanj 13 ljudi. Napad je izvedlo pet napadalcev, policija je v spopadu vse osumljence ustrelila. Odgovornost za napad je prevzela skrajna teroristična skupina Islamska država.
Eksplozija med koncertom v Manchestru
Leta 2017 je teroristični napad doživel tudi Manchester; 22. maja 2017 se je ob koncu koncerta v dvorani razstrelil 23-letni samomorilski napadalec. Umrlo je 23 ljudi, ranjenih je bilo več kot 130. Tudi za ta napad je odgovornost prevzela Islamska država.
V zadnjih treh letih se število terorističnih napadov v Evropi zmanjšuje, kažejo statistike Europola, ki v skupno število šteje uspele in tudi spodletele ali predčasno preprečene napade. Po tej statistiki so lani v 13 državah v Evropi zabeležili 119 terorističnih napadov, v katerih je umrlo deset ljudi, 27 je bilo ranjenih. Število napadov je bilo za deset manjše kot leta 2018 in precej manjše kot leta 2017, ko je bilo 205 terorističnih napadov. Napadov z džihadističnim ozadjem je bilo lani 21, kar je tri manj kot leto prej in 12 manj kot leta 2017.
Kako krvavo bo letošnje leto?
