Spreminjamo se ljudje, naše navade, zasebne in poslovne, digitalizacija nam je svet obrnila na glavo. Spreminjajo se avtomobili, zvečine zaradi klasičnega razvoja in mode, a je tudi njih doletela digitalizacija in jim dala pospešek, kakršnega še niso doživeli. Nič čudnega, da se s tem spreminjajo tudi avtomobilski saloni. Vemo pa že nekaj časa: sprememba in napredek nista isto.
IAA ali Internationale Automobil-Ausstellung je nemški avtomobilski salon, katerega korenine segajo v leto 1897, to pomeni, da šteje spoštljivih 124 let. Kar spet pomeni, da predstavlja reprezentativen vzorec me podobnimi dogodki in kot takšen nedvomno omogoča analitičen pogled v zgodovino. Vsaj v bližnjo.
IAA 2005, Frankfurt
Leta 2005 so IAA kot običajno pripravili v Frankfurtu. Gospodarstvo je cvetelo in s tem tudi prodaja avtomobilov in s tem angažma avtomobilskih proizvajalcev in s tem avtomobilski saloni. Zato smo že opažali: avtomobilski proizvajalci so morda nastopali že preveč razkošno, s čimer se je počasi pričel izgubljati osnovni smisel. A vendar, avtomobilski salon je bil še vedno posvečen avtomobilom ter namenjen kupcem in stroki. Tega leta so na IAA zabeležili skoraj milijon obiskovalcev.
Frankfurt 2005 - München 2021
43 - 11 (avtomobilskih znamk)
940 - 400 (tisoč obiskovalcev)
Obiskovalci so lahko videli skoraj 30 premier, med njimi tudi nekaj (zgolj) prenov, ter več kot 20 vedno zanimivih konceptov. Tam so razstavljale vse pomembne svetovne znamke, ki nastopajo na evropskem trgu: Alfa Romeo, Audi, Bentley, Bitter, BMW, (kitajski) Brilliance, Cadillac, Chevrolet, Citroën, Daihatsu, Dodge, Ferrari, Fiat, Ford, (kitajski) Geely, Honda, Hyundai, Jeep, Kia, Lada, Lamborghini, Lancia, (kitajski) Landwind, Lexus, Mazda, Mercedes-Benz, Mini, Mitsubishi, Nissan, Opel, Peugeot, Porsche, Renault, Saab, Seat, Smart, SsangYong, Subaru, Suzuki, Škoda, Toyota, Volkswagen in Volvo, čisto mogoče pa da je bila tam še kakšna. Torej najmanj 43 znamk.
Že hiter pogled na seznam nas opomni na spremembe v avtomobilski industriji: nemški Bitter je poniknil, marsikateri Američan se je iz Evrope umaknil (Cadillac, Chevrolet, Dodge), Kitajci so se zamenjali, Lada je utihnila in Saab je žal žalostno končal.
Pa sejmišče? Frankfurtsko je sodobno, svetlo, v vseh pogledih brez pripomb, za evropske razmere skorajda megalomansko: meri okoli kilometer v dolžino in kakih 400 metrov v širino, razteza se pod železnico in cesto. V resnici je (bil) ravno zato peš skoraj neobvladljiv, čeravno avtomobilski salon ni zasedel vseh hal. V začetku devetdesetih let so ponujali novinarjem celo izposojo koles, v zadnjih letih pa so po cestah med halami ves čas krožili brezplačni taksiji.
Za tale zapis je pomembno tudi stanje v halah. Te so bile zvečine namenjene zgolj avtomobilom, nekaj pa so jih zasedli drugi: starodobniki, dobavitelji avtomobilski industriji, razvojniki posebnih sistemov in podobno. Skratka, večina je bila namenjena avtomobilom in zaradi velikosti so lahko proizvajalci, v nasprotju z ženevskim salonom, kjer je prostora večinoma le za novosti, pokazali svojo celotno prodajno paleto. Ugodno za radovedneže in za potencialne kupce, precej manj ugodno za novinarje. A v velikem prostoru je tudi dobra stran: marsikatero novost so lahko postavili zadosti izolirano, da je bila na voljo za vsaj za silo nemoteno fotografiranje. In kar je pomembno za vse vrste obiskovalcev - na enem samem listu A4 je bila skica sejmišča in njegovih hal ter shematično prikazano, katera znamko najdemo v kateri hali. Preprosto, uporabno, učinkovito.
IAA 2021, München
Tokrat je IAA prvič gostil München. Gospodarstvo se ta čas sooča z več izzivi: pomanjkanje surovin, otežen transport, pomanjkanje polizdelkov in sestavnih delov pa še vse, na kar vpliva zloglasni virus. Vključno na prodajo avtomobilov, saj je slabša. Še pred izbruhom virusa so se kazali znaki varčevanja avtomobilskih proizvajalcev, nekateri so se denimo odpovedali nastopom na nekaterih manj pomembnih salonih in podobno. Pač niso zlati časi. A prav slabi tudi niso, čeprav nam želijo nekateri tako prikazati.
Tudi münchensko sejmišče je sodobno. V dolžino meri okoli 600 metrov, v širino okoli 350, kar je znatno manj kot v Frankfurtu, poleg tega so vse hale pritlične, medtem ko so frankfurtske (tudi) dvo- ali večnadstropne. A nič ne de, ženevsko sejmišče je še manjše, pa so bile tam na ogled vse premiere, ob tem pa pač ni bilo prostora za preostale modele, ki so naprodaj pri posameznih znamkah. Dobra stran je tudi ta, da je München zaradi majhnosti lažje obvladljiv, saj se je treba med avtomobili premikati peš, sicer obisk ni ravno smiseln.
Medtem ko je v bilo v Frankfurtu kakih sedem hal namenjenih izključno avtomobilom (ponekod je kak manjši prostor zapolnil kdo, ki avtomobilov sicer ne izdeluje, je pa tesno povezan z njimi), je bilo v Münchnu od dvanajstih hal zasedenih osem: dve sta bili (prvič nasploh) rezervirani za kolesa (!), ena za starodobnike, ena za konference, v preostalih štirih je šlo za avtomobile in o njih. Avtomobilske znamke so si vzele prostor takole: BMW okoli četrtino hale, Hyundai šestnajstino, Mercedes-Benz tri šestnajstine, Mini osmino, Renault osmino, Ford šestnajstino in Volkswagen osmino. To je 15 šestnajstin oziroma niti ne ena cela hala, ki je dolga okoli 150 in široka 50 metrov. Prištejmo še eno osmino za Wey, eno šestnajstino za znamko Ora in marginalno dvaintridesetino za Polestar, pa smo le malo preko polne hale. Se pravi: (novi) avtomobili so bili na münchenskem sejmišču vredni zgolj ene dobre hale od osmih zasedenih. Dobra osmina. Upoštevaje Dacio, ki si je zgradila plato nad umetnim jezercem pred sejmiščem, je bilo znamk enajst.
Kdo so bili preostali razstavljavci? Naj naštejem samo bolj poznane: Hella, Faurecia, ZF, Valeo, Mahle, Continental, ADAC, Webasto, Bosch, Magna …, a tudi 'Invest Moldova' in 'IAA Mobility Fitness Area'. In mimogrede, organizator ni ponudil tistega lista velikosti A4, ki bi dal obiskovalcu možnost pregledati, kaj je kje. To je dobil le v 86 strani debeli brošuri, ki sploh ni bila prikladna za v žep.
Prireditev se tudi tokrat predstavlja kot IAA, kar pomeni mednarodna razstava avtomobilov, a dejstva kažejo, da avtomobili, tudi če prištejemo starodobnike, še zdaleč niso imeli glavne vloge, pravzaprav so bili videti kot nujno zlo. Je pa seveda res, da velja vse zapisano le za münchensko sejmišče, saj nismo upoštevali sedmih trgov v središču mesta, kjer so prav tako razstavljali avtomobilske novosti in koncepte. IAA je bil tokrat namreč zasnovan natanko tako: sejmišče na obrobju in trgi v središču, dobrih deset kilometrov avtomobilske gneče od sejmišča. Nekatere znamke so se pojavile zgolj na trgih in številne premiere so potekale prav tam.
IAA skozi zgodovino
Prvo razstavo avtomobilov so v Nemčiji pripravili v berlinskem hotelu Bristol 30. septembra 1897. Na ogled je bilo osem vozil: štirje benzi, dva lutzmanna ter po eden kühlstein in daimler. Leta 1899 je že prerasel v mednarodni dogodek z več kot sto razstavljavci, vključno s 13 iz Francije. Do leta 1911 se jih je zvrstilo skupno 11. Naslednji je bil, tudi zaradi svetovne vojne, šele leta 1920, a takrat so bili na ogled zgolj nemški avtomobili. Leta 1924 so razstavo prvič posvetili majhnim, cenenim, širši populaciji dostopnim avtomobilom. Velika depresija je prireditev odpihnila v letih 1929, 1930 in 1932, leta 1931 pa jim jo je vseeno uspelo organizirati; takrat so bile oči javnosti usmerjene predvsem v znamko DKW, ki je predstavila najcenejši avtomobil na trgu, imel pa je za tiste čase še nenavadno rešitev - prednji pogon.
Časi nacionalsocializma so se krepko odražali tudi na IAA, ki je avtomobilom in tovornjakom dodal še motocikle, zato se je IAA preimenoval v IAMA. V tisti dobi so bili na IAMA največ pozornosti deležni mercedes 130 z motorjem v zadku, aerodinamična tatra 77 in seveda KdF-wagen ali po domače hrošč. Po drugi svetovni vojni, ko nemški avtomobilski proizvajalci, ki so bili s svojo proizvodnjo aktivno udeleženi v vojni, niso smeli razstavljati svojih vozil na salonu avtomobilov v Parizu leta 1946, so Nemci dvakrat organizirali salon v Hannovru, leta 1950 pa se je IAA vrnil v Berlin. Toda zaradi dejstva, da je bil Berlin izoliran otok sredi NDR, ga je VDA, nemška zveza avtomobilske industrije, premaknila v Frankfurt, kjer se je prvič pojavil leta 1953 kot bienalna prireditev v neparnih letih in tam ostala vse do predlani. Od leta 1992 predstavlja IAA v parnih letih gospodarska vozila v Hannovru.
IAA je imel zvečine uspešna leta, ko upoštevamo število obiskovalcev, a tudi nekaj dramatičnih padcev obiska. Toda leta 2011 je bilo razstavljavcev več kot tisoč, obiskovalcev skoraj milijon, ena od hal je bila posvečena električni mobilnosti, obiskovalci pa s(m)o bili 11. septembra priča terorističnim napadom s komercialnimi letali v ZDA.
IAA je tako spremljal in doživljal pretežni del avtomobilske zgodovine, od pionirstva v 19. stoletju do prvih demonstracij proti avtomobilom leta 2019, ko so aktivisti zahtevali prehod s klasičnih motorjev na elektromotorje ter zmanjšanja največje hitrosti na avtomobilskih cestah na 120 kilometrov na uro. Marca lani so se pri VDA odločili IAA s spremenjenim imenom (IAA Mobility) za nedoločen čas preseliti v München.
Nič ne preseneti, da je bil organizator navdušen sam nad seboj - kljub temu da je obiskovalcem, ki so želeli videti vse avtomobilske novosti, raztresene po Münchnu, ponudil precejšen logistični izziv in čeprav ni predvidel demonstracij v središču mesta 10. in 11. septembra, usmerjenih prav proti IAA in avtomobilom (v mestih) nasploh.
Toda letošnji IAA ni bil zgolj IAA. Predstavljal se je kot IAA Mobility, se pravi avtomobilski salon v zelo razširjenem pomenu besede, kjer so imeli glavno vlogo simpoziji, predavanja, konference in podobno, vse na temo sodobne mobilnosti.
Tudi prav. Morda je to vendarle prava usmeritev, da bi avtomobilski saloni lahko preživeli. Če bodo in ali bodo v prihodnje resnično (vsi) takšni, bomo videli v prihajajočih mesecih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
