Seveda pa avtomobilska zgodovina ni od nekdaj odvisna od klasik. Sploh ne. Avto se je začel z enovaljnim motorjem, potem pa je skozi desetletja dobival pogone zelo eksotičnih oblik, nekateri so se obdržali, večina je šla nazaj na risalne deske in v zgodovinske knjige.
Če pokukamo še v strokovni predmet motoroznanstvo in motorje z notranjim izgorevanjem, v minutki ali dveh ločimo bencinske in dizelske motorje, vemo, kaj pomeni število valjev pa tudi to, da motor premore štiri takte delovanja, kjer v prvem škratje naložijo bencin in zrak v izgorevalni prostor, potem bat stisne zmes in jo vžge, mini eksplozija požene bat navzdol in tisto, kar je nastalo po eksploziji odfrči tja do izpušnih cevi in v naš čisti zrak. Rezultat dogajanja je vrtenje pogonske gredi, ki potem z nekaj malega čarovnije čez menjalnik in kolesa pripomore, da se peljemo proti cilju. Ločimo tudi valje v vrsti in take, ki so postavljeni pod kotom eden na drugega (V) od nekaj stopinj pa vse do 180 z nasproti ležečimi (ploščati oziroma horizontalni in bokser motorji). A to je le pravoverna osnova, danes nas zanimajo posebneži, ki od tega odstopajo.
1 - enovaljnik
Prvič uporabljen: 1885
Enovaljni bencinski motor je tisti, ki je poganjal tudi prvi avto na svetu, vsaj tisti z znano zgodovino. 954-kubični štirivaljni bencinski motor je ustvaril Karl Benz in ga 1885 namestil na svoj motorwagen. Motor je bil postavljen pod sedež in je premogel manj kot eno konjsko silo. Bil je zelo enostavno zasnovan in je kar klical po izboljšavah. Kmalu je njegova moč presegla dve KM. Slabih 140 let pozneje je motor z enim valjem še vedno najpogostejši pogon pri cestnih vozilih, tu večino sestavljajo seveda mopedi in motocikli, najdemo pa ga tudi v zelo enostavnih mestnih avtomobilčkih.
2 - V-twin
Prvič uporabljen: 1889
V-twin ali V-dvovaljnik ima kar nekaj prednosti - je lahek, majhen in zagotavlja obilico navora. Večinoma ga danes uporabljajo pri motociklih, luč sveta pa je ugledal na Daimlerjevem stahlradwagnu leta 1889. Potem je vzcvetel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so ga za svoje športne modele uporabili v podjetjih, kot sta GN in Morgan. Danes je edini avto, ki uporablja V-twin, eksotični Morganov 3 wheeler, ki iz dvolitrskega motorja iztisne 62 kW (84 KM).
3 - V4
Prvič uporabljen: 1897
V4 označuje štirivaljni motor, kjer so valji postavljeni pod kotom. Ford ga je redno uporabljal v svojih modelih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a ni veljal za pretirano zanesljivega. Kompaktna konfiguracija z delnim prekrivanjem valjev in gladkim delovanjem se je prvič vrtela v avtomobilu Emila Morsa leta 1897. Največji V4 je bil uporabljen v dirkalnem avtomobilu J. Walterja Christieja in je imel prostornino kar 20 litrov. Lancia je V4 namenila svojim čudovitim klasikam, kot sta appia in fulvia, medtem ko ga je Porsche posadil v 919 Le Mans, kjer je z močjo 378 kW (515 KM) poganjal zadnji kolesni par.
4 - vrstni osemvaljnik (I8)
Prvič uporabljen: 1919
Podobno kot večina motorjev v zgodnjih avtomobilih je bil tudi vrstni osemvaljnik razvit za letala. Osem v vrsto postavljenih valjev je prineslo dolg in zelo ozek in aerodinamično učinkovit motor, idealen za letala. Prvič ga je v avto prenesel Isotta Fraschini v modelu Tipo 8, sledil je angleški Leyland Motors. Popularnost v Evropi so dosegli z bugattiji, v ZDA pa so bili nameščeni v prestižne duesenberge. Bugatti je dominiral na dirkaških prireditvah s svojimi lahkimi dirkalnimi avtomobili in s prestižnimi limuzinami med najdražjimi avtomobili, medtem ko je Duesenberg z I8 dirkal na 500 milj Indianapolisa in postavljal hitrostne rekorde na slanem jezeru v Bonnevillu.
5 - vrstni dvanajstvaljnik (I12)
Prvič uporabljen: 1920
Če je osem valjev v vrsto premalo, potem jih imejmo 12. A tak motor je bil primeren le za največje luksuzne avtomobile, prvi je bil francoski corona. Tam je motor imel prostornino 7,2 litra in je deloval zelo gladko in umirjeno. Njegov minus sta bila draga izdelava in preveč nepraktičen dizajn, zato razen francoskega prototipa ni zapisov, da bi kdaj prodali kak avto z vrstnim dvanajstvaljnikom. Nekaj let pozneje je podobno poskušal ameriški Packard in sestavil prototip, ki so ga uporabljali kar domači vse do Packardove smrti 1929, ko je šel na odpad.
6 - W12
Prvič uporabljen: 1927
Motor W12 je nekaj posebnega tudi zato, ker je videti, kot da so trije vrstni štirivaljniki postavljeni eden zraven drugega. Konfiguracija trikrat štiri poganja skupno pogonsko gred. Danes se vrti predvsem v Bentleyjevih modelih, njegovi začetki pa segajo sto let nazaj, ko so ga pionirji doseganja hitrostnih rekordov, npr. John Cobb in sir Malcolm Campbell, uporabljali v svojih zverinah. V Campbellovem blue birdu se je vrtel predelani letalski motor Napier Lion W12 s prostornino 23,9 litra. Vmes je šel W12 že v pozabo, potem pa so ga obudili 1990 v formuli ena, kjer se je v dirkalniku Life F35 izkazal za … pravzaprav se ni. Bil je podhranjen in se je ves čas kvaril. 1991 je dizajn pograbil Audi in ga dal v svoj koncept Avus, skupina Volkswagen pa je potem motor razvila za različne modele in znamke pod svojo streho.
7 - V16
Prvič uporabljen: 1929
Ne V8 in V12, V16 je za prave avtomobiliste. Ta 16-valjna zverina je bila prvič uporabljena v Maseratijevem modelu Tipo V4, kmalu zatem je sledil ameriški cord. V16 s tremi litri prostornine in 366 kW (498 KM) je rohnel tudi v Alfinem dirkalniku Tipo 162, Auto Union pa je V16 razvil za svoj dirkalnik Type C. Po drugi svetovni vojni je V16 uporabljal le BRM. Mali 1,5-litrski V16 se je drl kot jesihar in razvijal 450 KW (610 KM) s prisilnim polnjenjem, ki ga je zagotavljal kompresor. Slednji je bil tudi vzrok za precejšnjo nezanesljivost.
8 - zvezdasti motor
Prvič uporabljen: 1935
Enostavnost in majhna teža zvezdastih ali radialnih motorjev sta bili sprva domena le letalskih proizvajalcev, potem so našli pot tudi v tanke. Vseeno pa sta njegova velikost in komplicirano upravljanje ventilov za avtomobiliste pomenila preveč zapravljenega prostora. A 1935 se je našel junak, ki je na dirkalnik Monaco Trosi namestil zvezdasti motor. Motor je bil zračno hlajen z dvotaktnim delovanjem, prisilno polnjen s kompresorjem, imel je dve »zvezdi« po osem valjev, eno za drugo. Njegova moč je bila okoli 185 kW, kar je bilo za štirilitrski motor v tistih časih zelo malo. Glavna težava motorja je bilo njegovo pregrevanje, prav tako dirkalnik ni bil kaj prida vozen. Zaradi motorja čisto v nosu je bila razporeditev teže kar 75-odstotno na sprednjem delu, kar je povzročalo izredno podkrmarjenje in avto je z nosom v vsakem ovinku silil naravnost.
9 - horizontalni 12
Prvič uporabljen: 1947
Najprej je treba ločiti med horizontalnim in bokser motorjem. Pri obeh so valji postavljeni eden nasproti drugemu, le da je razlika v tem, kako so nasprotni valji vpeti na glavno gred. Pri horizontalnem se istočasno premikata v levo ali desno (eden navzdol in drugi navzgor po valju), pri bokserju pa delujeta zrcalno, oba proti gredi ali navzven. Porsche je bil prvi, ki je začel ta trend, in Cisitalia je bil italijanski dirkalnik z 1,5-litrskim horizontalnim 12-valjnikom, ki pa nikoli ni dirkal prav zaradi kompleksnosti pogona. Svet je moral potem počakati na Ferrari, ki je »flat 12« 1964. namestil v svoje dirkalnike. Vendar je bil spet Porsche tisti, ki je z njim zmagal, in sicer je tovrstni motor poganjal zmagovalni 917 iz Le Mansa. Je pa Ferrari prvi dal ta motor v cestni avto, 365 GT4 berlinetta boxer.
10 - turbina
Prvič uporabljena: 1950
Še nekaj eksotike sploh ni bilo podobne klasičnim motorjem. Turbina je luč sveta kot pogon v avtomobilu ugledala 1950 pri sicer konservativnem britanskem proizvajalcu Rover. Njegov jet 1 je bil rezultat dejstva, da je bila Anglija vodilna v razvoju reaktivne tehnologije še iz časa druge svetovne vojne. Jet 1 je bil narejen na osnovi modela P4, motor je omogočal solidne pospeške malo čez 14 sekund do 100 km/h, potovalna hitrost je bila 145 km/h, poraba 40 litrov na 100 kilometrov pa strah vzbujajoča. Razvoj motorja je prinesel moč vse do 170 kW in končno hitrost 252 km/h. Podobno sta poskušala tudi General Motors in Chrysler, ideja je večkrat zašla na dirkaške steze, tudi v Le Mans in formulo ena, kjer pa se ni izkazala. Danes je turbina spet predmet razvoja, Delta Motorsport pripravlja električni pogon, ki ga napaja prav takšen motor. Najbolj znan primer pogona s turbino je glavni ameriški tank M1 Abrams.
11 - trivaljnik
Prvič uporabljen: 1953
Pred leti pogost trend zmanjševanja (downsizing) motorjev je v današnje avtomobile prinesel tudi vrstne trivaljnike. A so precej starejši kot današnji - debitirali so na začetku petdesetih let, ko sta DKW in Saab uporabljala dvotaktne različice zelo majhnih mlinčkov. Da so bili zares učinkoviti, kaže zmaga svetovnega prvaka v formuli ena, Jima Clarka, s saabom 93 na reliju Monte Carlo.
12 - BRM H16
Prvič uporabljen: 1966
British Racing Motors je vedno veljal za zelo inovativno delavnico, tudi nova pravila s trilitrskimi motorji v formuli ena 1966 so bila zanje navdih. Medtem ko so drugi uporabljali motorje V8 in V12, je BRM na svetlo privlekel H16. Kaj, za vraga, je to? V bistvu so enega na drugega položili horizontalna osemvaljnika, ki sta vsak preko svoje glavne gredi gnala menjalnik. Motor je bil uporabljen v lotusu 43, z njim je Jim Clark zmagal na VN ZDA v Watkins Glenu, a ker je bil preprosto pretežek, je kmalu odstopil mesto V12.
13 - rotacijski (Wanklov) motor
Prvič uporabljen: 1967
Mazda bo vedno prva znamka, ki je uporabila Wanklov rotacijski motor. Motor je iznašel Felix Wankel, ki ga je razvil, ko je delal pri NSU-ju, podjetje pa je potem sklenilo dogovor z Japonci in 1967 se je rodil cosmo 110S coupe. Motor je potem zdržal dolga leta v različnih športnih avtomobilih, nazadnje v mazdi RX-8, zdaj pa se vrača kot podaljševalnik dosega za Mazdin električni model.
14 - horizontalni osemvaljnik
Prvič uporabljen: 1968
Ploščata osmica je bila zelo priljubljena v letalih zaradi svojega mirnega delovanja, stroški pa niso bili naklonjeni vgradnji v avtomobile. Prvi je bil Porsche, ki je trilitrski motor namenil dirkalniku 908 leta 1968, ko so prišla pravila za novo Skupino 6. Začetki niso bili enostavni, vendar je motorček z 260 kW pomenil dobro osnovo za razvoj, ki je pripeljal do dirkaške Porschejeve prevlade v letih od 1969 do 1971.
15 - V5
Prvič uporabljen: 1997
Petvaljnik v V-konfiguraciji se zdi prava eksotika in tudi je. Volkswagen ga je naredil kot vmesni motor med klasičnimi štirivaljniki in V6. Kompaktni motor je našel pot v četrto generacijo golfa pa boro in seata toledo. 2,3-litrski motor je debitiral 1997 v passatu in je premogel 115 kW (150 KM). V bistvu ga je od vrstnega petvaljnika ločil zelo majhen kot med valji, tremi na eni strani in dvema na drugi pod isto glavo. Pred tem se je z idejo dizelskega V5 1983 poigraval že General Motors, vendar motorja ni dal v serijske avtomobile.
16 - VR6
Prvič uporabljen: 1991
Volkswagen je iznašel tudi motor VR6, ki se je od klasičnih V6-motorjev razlikuje po zelo majhnem 15-stopinjskem kotu med valji. Najprej je z 2,8 litra prostornine poganjal passata in corrada. Nastal je zaradi tega, da so lahko šestvaljnik vgrajevali prečno v njihove modele, ki so bili prvenstveno pripravljeni za štirivaljnike. Uporabljal ga je tudi tretji golf. Za tiste s smislom za tehniko in pretanjenim ušesom je zvok motorja prava poslastica, saj se razlikuje tako od V6 kot vrstnih šestvaljnikov. Slaba plat VR6 je bila njegova žeja, zato danes s 3,6 litra prostornine poganja le še največji Volkswagnov SUV, atlas.
17 - W16
Prvič uporabljen: 1995
Sodobni bugattiji so znani po svojih motorjih W16 v modelih Veyron in Chiron. Vendar pa ni bil Bugatti prvi, ki je uporabil ta motor, pač pa ga je v svoj prototip vtaknil inženir Ramon Jimenez. Francoz je uporabil štiri 1000-kubične Yamahine motociklistične motorje z dvema glavnima gredema in 80 ventili, motor pa je dal od sebe 424 kW. Pri Bugattiju je zgodba malo drugačna, tam W16 v bistvu sestavljata dva VR8-motorja (na osnovi VR6) z enotno motorno gredjo., vsaki vrsti valjev pa daje umetno dihanje svoj turbo polnilnik. Motor v chironu premore tudi 1177 kW (1600 KM).
18 - W8
Prvič uporabljen: 2001
Če smo že pri eksotiki, potem ima največjo vlogo Volkswagen. Tudi W8 je njegovo delo, dva V4 z ozkim kotom poganjata isto gred, kar omogoča vgradnjo W8 v prostor, primeren največ za motor V6. Ta eksotika je nekoč poganjala passata s štirilitrskim W8, ki pa se ni prodajal, narejenih je bilo le 11 tisoč primerkov.
