Spyshots, Scoops, Mule, pa še bi se našel kak izraz v angleščini. V kamuflažne prevleke večinoma zakrivajo avtomobile, ki še niso uradno predstavljeni, pa tudi tiste, kjer testirajo nove sisteme, tehnične nadgradnje in prilagajajo različne nastavitve. V zadnjih dneh smo srečali enega suzukija kar v Ljubljani in enega bodočega električnega mercedesa na poti proti Münchnu, kjer pa je doma … saj veste, katera znamka.
Proizvajalci že vrsto let kamuflirajo nova vozila, ki uradno še niso predstavljena, tudi BMW ni izjema
Koncert The Weeknd na Olimpijskem stadionu v bavarski prestolnici, ki ga je želelo videti dete, očeta ni zanimal, bil sem le voznik. Od petih, ko se je odprl stadion pa do 23. ure, kolikor je trajal koncert, sem imel veliko, celo preveč časa in to, da je prizorišče koncerta nekaj sto metrov stran od BMW-jeve tovarne in centrale, pomeni določeno prednost za očeta, avtomobilskega novinarja. Ker se je mlada dama skupaj z njeno mamo morala še preobleči za koncert, sem našel stransko ulico za tovarno in parkiral pred gradbiščem nastajajočega poslovno-stanovanjskega kompleksa.
In ko sem se ravno pretegoval ob avtomobilu po urah sedenja, je mimo pripeljal prvi zakamuflirani bavarec. Po obliki in napisu Electric Vehicle je znalcu takoj jasno, da gre za električni i5, ki je že nekaj časa znan, a vseeno, lik je praktično ustavil ob našem avtu in zavil v podzemno garažo tega novega kompleksa. Glej si ga no, sem pomislil, fantje imajo gnezdo prav nasproti tovarne. Za njim so se zaprla velika vrata spodaj v garaži, kjer bi človek pričakoval še nedokončan objekt.
Ravno sem hotel poslati prijateljem fotografije, pa sem zaradi obremenjenosti omrežja moral ponovno zagnati telefon. In takrat se je z glavne ulice pripeljal zakamuflirani primerek i7 s precej velikimi kolesi in zajetnimi odbijači. Morda M različica? Preklinjal sem ugasli telefon in gledal, kako je avto izginil na drugi strani ulice v tovarno. Potem sem dekleti odpeljal proti stadionu, da jih odložim pred BMW Weltom, ko je ta ista sedmica pridrvela mimo po glavni ulici in v hipu izginila v daljavi. Tako na oko je od semaforja dobesedno iztrgala asfalt in izginila na odcepu za Stuttgart.
S preveč časa sem se odločil malce raziskovati okolico, naredil nekaj krogov po sosednjih ulicah in spet zašel v tisto, ta prvo, če je tam pri tisti podzemni garaži še kaj zanimivega. Čisto po naključju sem pogledal na drugo stran ulice za ograjo in zagledal v rumen vzorec zakamufliranega Countrymana. Po napisih sodeč je bil deležen testiranj emisij. Samo čakal sem, kdaj bo kdo iz tovarne začel spraševati, zakaj kukam skozi ograjo v tovarno. Odpravil sem se naprej in šel proti centru. Pravzaprav se je začelo rahlo mračiti in iskal sem mesto, kjer bi človek, ki ga čaka nočni povratek do Ljubljane, zadremal nekaj kitic. Na južnem robu Olimpijskega parka, nedaleč od stadiona, je pred blokom stal velik zakamuflirani X7. Verjetno spet eden od predserijskih prototipov, saj z X7 ta hip ni v načrtu večjih sprememb. Logično, da so pri bavarski premijski znamki v tovarni cele garaže prototipov in da se pravzaprav ves čas spotikaš ob njih.
Za konec sem si želel v polmraku ogledati še obseg tovarne, ta je na tem severnem delu Münchna zares velika in še gradijo čisto nove hale. Na nasprotni strani tovarne sem pri enem od stanovanjskih blokov naletel na še enega i5, ne istega kot pri podzemni garaži, pač pa privezanega na električni sesek. Z malo več časa sem skakljal povsod okoli njega in pogledal tudi v notranjost. QR-koda na vratih pošlje na BMW-jevo stran o električnih avtomobilih, medtem ko tista na armaturi zaradi slabše vidljivosti ni bila več čitljiva. Od tam naprej je bilo lova za proto-BMW-ji dovolj. Tisti najbolj novi prototipi, kot je na primer prihajajoči BMW Serije 5 Touring, se okrog tovarne v Münchnu ne vozijo kot po tekočem traku, pač pa so kje drugje, na primer na dirkališču na Nurburgringu.
BMW ima tam tudi muzej, ki je sicer odprt le do pete ure popoldne, zato pa je BMW Welt, velikanski razstavni prostor bavarske znamke, prava paša za oči. V njem je v več nadstropjih razstavljeno vse, kar tovarna ta hip predstavlja, arhitekturna umetnina pa je bila zgrajena leta 2007 in človeka, ko vstopi vanj, preprosto pusti odprtih ust. In ne nazadnje, dovolj je tudi prostorov, kjer lahko posediš in počakaš na konec koncerta, potem pa sledi še obvezna nočna vožnja do domovine, po avtocesti, polni Nemcev, ki rinejo na Jadran.
