Matic Sever
Iskrivke ali hojhere ponujajo izjemno barvno paleto.
Zimsko obdobje velja za pusto in mrtvo, vsaj kar se narave tiče, in na prvi pogled se res dozdeva, da moramo uživati predvsem v skromnih lepotah nežive narave, pa ni povsem tako. Če malce bolj zavzeto pobrskamo po seznamih rastlin, lahko tudi za zimski čas najdemo marsikaj lepega.
Ko pregledamo obsežne sezname vrtnih rastlin, ugotovimo, da vrt pozimi ni nujno pust in mrtev. Če si vestno zapišemo vse uporabne in pozimi lepe rastline, nastane kar dolg seznam, ki ga celo lahko razdelimo na več skupin. Da boste tudi za svoj vrt ali morda vrtiček v loncih našli kakšno dodatno zimsko popestritev, si poglejmo nekaj izbranih rastlinskih lepotic.
S snežnim poprhom
Barva listja in iglic
Prve take zimzelene rastline, ki se nam že v naravi ponujajo, so smreke, jelke, bori in tise. Vse te čudovite iglavce pa najdemo tudi v različnih sortah po naših drevesnicah in vrtnarijah. Lahko izbiramo tudi med kompaktno rastočimi, na voljo pa so tudi take, ki imajo dodatno obarvane iglice. Še večja pestrost se najde med številnimi vrtnimi rastlinami, kamor spadajo tudi razni kleki, paciprese, brini, ruševje in še in še. Izbiramo lahko celo med rumenolistnimi sortami, ki pozimi še posebej lepo žarijo v sivini mrzlih dni. Potem so tu še zimzeleni listavci, kamor prištevamo na primer pušpane, bodike ali božje drevce, pieris, mikrobiota, pa tudi kakšen dren, kot je Viburnum davidii, za bolj kisla tla je čudovit.
Zimzelene rastline, ki se nam že v naravi ponujajo, so smreke, jelke, bori in tise.
Več barve v listih
Če nam lesnate rastline ponujajo predvsem zelene, modrikaste, sive in kremne do rumene odtenke, pa nam svet zelnatih trajnic ponuja še več barve. Na prvem mestu so iskrivke ali hojhere. Ta rod s številnimi vrstami in še več sortami ima izjemno barvno paleto. V rozete razmeščeni široki listi so lahko rdeči, rožnati, vijolični, črni, rumeni, oranžni, različno pisani, rjavi … Pozimi nekatere sorte malce spremenijo barvo, je pa zato spomladi z novimi poganjki barvna sprememba še toliko večje presenečenje in dodatna popestritev. Pozimi si lahko vsaj delno pomagamo tudi s plazečimi skrečniki s temnimi listi, poznamo pa tudi tribarvne sorte, ki še posebej izstopajo. Zelo trpežne so tudi bergenije z velikimi usnjatimi in bleščečimi listi, ki s hladnimi dnevi na soncu dobijo bolj ali manj izrazit rdeč pridih.
Pozimi nekatere sorte malce spremenijo barvo.
Lepota je v kombinaciji
Čeprav lahko uživamo v vsaki posamezni rastlini in njenih adutih, najlepše učinke ustvarimo s skrbno izbranimi kombinacijami. Pri tem ne mislim le na uporabo različnih zimskih barv, pač pa v kombinaciji barv in oblik rasti. Tako lahko ustvarimo zanimiv zimski trojček, ki ga sestavljajo preproga bršljana (lahko pisanega), barvite veje grmovnice, skupina zgodaj cvetočih telohov in pokončna sorta iglavca. Menjava različnih višin, oblik, barv in tudi teksturnih učinkov posameznih sklopov rastlin poskrbi za pestrost, ki jo naše oko ceni bolj, kot si marsikdaj priznamo.
Najlepše učinke ustvarimo s skrbno izbranimi kombinacijami.
Kaj pa lubje?
Tudi določene rastline, ki jim listje jeseni odpade, so zelo zanimive. Nekatere šele v tem času dobijo pravo veljavo, saj jim poleti listje pravzaprav zakriva najlepši del. Tako gole veje različnih vrb in svib ali drenov pa tudi nekaterih javorjev razkazujejo svojo rdečo, rumeno, rožnato, sivo, črno, zeleno in še kako drugače obarvano skorjo.
Rastline, ki jim listje jeseni odpade, so zelo zanimive.
Ta še posebej pride do izraza na pravi podlagi iglavcev pa tudi snežno belo ozadje naredi svoj čar. Z rdečo barvo najbolj prevladuje rdeči dren, Cornus sanguinea, z rumenimi vejami Cornus stolonifera 'Flaviramea', z oranžnorumeno npr. vrba Salix alba 'Britzensis', ki jo lahko z rednim obrezovanjem gojimo tudi kot grm, za sivobelo lahko poskrbijo nekatere robide, kot je npr. Rubus thibetanus.
