Matic Sever
V tem poznojesenskem času, ko se drevesne krošnje po ognjeviti predstavi vse hitreje redčijo in spuščajo sončne žarke nemoteno do tal, se sprašujemo, kaj nam bo prinesla zima. Pomembno vprašanje je tudi, kaj nam bo od rastlin na vrtu ostalo za najhladnejši del leta, da bomo lažje prebrodili najbolj puste in temačne mesece ter lažje počakali na prvo življenje pomladi.
Med grmovnicami najdemo kar nekaj zanimivih vrst in sort, ki obarvajo pozno jesen in zimo, med bolj domače oziroma udomačene pa zagotovo spada mahonija. Ta je z nami tako dolgo, da se nekaterim zdi že dolgočasna, a sam se takemu mnenju ne morem pridružiti.
Listi mahonije so podobni božjemu drevcu ali bodiki
Posebna oblika
Njeni listi so na hitro podobni božjemu drevcu ali bodiki, so usnjati, malce bleščeči in po robovih z ostrejšimi konicami, pravilneje bomo rekli, da so trnato nazobčani. Vse to velja za najbolj poznano in razširjeno vrsto navadno mahonijo, Mahonia aquifolium. Listi so za po vrhu sestavljeni in tako še bolj atraktivni.
Živahne barve
Praktično vsem gojenim mahonijam so skupna žareče rumena socvetja. Ta so bogata in spomladi vsekakor pustijo pečat. Vrste in sorte se razlikujejo po velikosti in nekoliko po obliki oziroma stopnji razvejenosti socvetij. Poznamo tudi take, ki imajo posamezne dele cvetnih grozdov zelo dolge in spominjajo na nekakšne rumene ognjemete. Mahonije cvetijo aprila ali maja in so zato lahko tudi odlično ozadje za nasade tulipanov, narcis in drugih pomladnih čebulnic.
Trpežne kot le malokaj
Mahonije veljajo za ene bolj trpežnih grmovnic. Kar nekaj je takih, ki dobro prenašajo različne lege in se dobro znajdejo na različnih tipih tal. Lahko jih gojimo tako na sončni kot na senčni legi, prenesejo tako dobra vrtna tla kot tudi slabo in s hranili revno prst. Mahonije so torej odlična izbira, če želimo ozeleniti kakšno težavno mesto, tudi suho, kjer se druge grmovnice sušijo. Pazimo le, da dobro poskrbimo za mlade rastline, saj se morajo najprej dobro vrasti v tla, potem pa bodo že poskrbele same zase.
Še malce barve …
Z različnim obarvanjem po cvetenju pravzaprav še ni konec mahonijine barvitosti. Poleti in v začetku jeseni dozorevajo črnoškrlatne, modrikasto poprhnjene sočne jagode. Te so sicer drobne, v premeru merijo le približno pet do osem milimetrov, a njihova številnost da grmu zanimiv modrikast vtis. Druga obarvanost zavlada z močnejšo ohladitvijo. Če se ponovno ustavimo pri navadni mahoniji, bomo opazili, da predvsem na sončnih legah listi pozimi postanejo čudovite temno škrlatne do vijolične barve. Ti skupaj z značilnim leskom usnjate površine delujejo več kot zanimivo.
Katero izbrati?
Kot je razbrati iz predhodnega besedila, je ena boljših po trpežnosti navadna mahonija, z njo res težko zgrešimo. Ima pa manjša socvetja, in če stavimo na zgodnjepomladansko rumeno predstavo in lepo rast, je morda nekoliko bolje izbrati sorto Mahonia aquifolium Apollo, ki zraste do meter visoko, zacveti pa lahko že marca.
Zelo eksotičnega videza je mahonija sorte Soft Caress. Ta je nižje rasti (do enega metra), zelo lepi listi spominjajo na kokosovo palmo, v svetu vrtnarstva pa je pomembna tudi kot grmovnica za v okrasne lonce.
Pomembne vrtne rastline so tudi križanci mahonij, na primer Mahonia x media Charity z zelo velikimi listi, ki v dolžino dosegajo tudi do 60 centimetrov, v višino pa zraste vse do treh metrov. Za te posebne "pojave" moramo že kar spretno izbrati primerno mesto na svojem vrtu.
Tu je še ena sorta tega križanca - Mahonia x media Lionel Fortescue s privlačnimi velikimi socvetji, ki se lahko razprejo že pozimi. Podobna je tri metre visoka Mahonia x media Winter Sun, a ima socvetja bolj pokončno oblikovana in so videti kot zlate krone.
