(FOTO) Ko načrtujemo vrt, si ga zamislimo predvsem zase

Vrtnarska sezona je pred vrati in mnogi že komaj čakamo, da vse požene, vzcveti in zadiši. Zvrstili se bodo novi projekti in morda tudi kakšen večji v smislu prenove dela vrta ali pa celo zasaditev povsem novega. To so zanimivi koraki, ki pa za dobre rezultate zahtevajo vsaj nekaj načrtovanja in premisleka.

V današnji poplavi raznih objav na papirju in v elektronski obliki se navdušujemo nad številnimi primeri, trenutnimi trendi, posebnimi rastlinami, zanimivim vrtnim pohištvom ... V teh neštetih možnostih si lahko izberemo nekaj zgledov, a če ne bomo v miru premleli vseh informacij, predvsem pa v razmislek na pomembno mesto uvrstili tudi sebe oziroma družine, ki bo uporabljala vrt, bomo marsikaj obžalovali in verjetno še leta popravljali.

Čeprav nekatere rešitve "na papirju" delujejo kot nekakšen ideal in se nam cedijo sline ob pogledih na prečudovite fotografije, to ni nujno najboljše za nas. Tudi pretirano posnemanje sosedov ali prijateljev ni na mestu. Je pa dobro tudi druge povprašati o njihovih izkušnjah. Morda vam lahko povedo, s katerim materialom na terasi so udarili mimo in jim preveč drsi, morda so naredili napako, ko so predvrt v celoti tlakovali in je vročina poleti neznosna, ali pa so preblizu hiše posadili preveliko drevo.

Seznam želja in potreb

Menim, da je dobrodošlo, da nas v tovrstne projekte popelje navdušenje nad vrtovi in lepimi ureditvami, pa morda tudi malce romantične predstave o "končnih" rezultatih, a vseeno se je dobro najprej dodobra prizemljiti. Bolje je biti na začetku malce bolj racionalen in praktičen kot pa na koncu ugotavljati, da smo kakšen vidik izpustili in bo za popravke prepozno. Najpreprostejši začetek je pogovor z družino ali pa s samim seboj in kar po točkah zapisati vse želje in potrebe. Tak seznam naj se ne ustvari v nekaj minutah, pač pa naj se ga še vsaj nekaj dni dopolnjuje. Sledi razvrščanje po prioritetah in pomembnostih, tu pač sklepamo razne kompromise, in na koncu sledi še izbris nekaj najmanj pomembnih.

Sami ali s pomočjo?

Pri Slovencih počasi in vztrajno popušča mantra "vse znam sam, ker je to najbolj poceni". Razlog je ta, da se je spremenil življenjski slog in nam zmanjkuje časa, da bi se sami poglobljeno posvetili vsem področjem, po drugi strani pa postajamo vse bolj samokritični in ugotavljamo, da tudi če si vzamemo čas, za vse pač preprosto nismo nadarjeni in je določene ideje in načrte, včasih pa tudi izvedbo bolje prepustiti strokovnjaku.

Tudi sam vsaj za veliko večino prenov in novih vrtov zagovarjam vsaj minimalno vključitev stroke. Ni torej vedno treba plačevati velikih zneskov in obsežnih načrtov, že konkreten posvet in nekaj usmeritev, kakšna dodatna ideja … lahko stvari zapeljejo v veliko bolj uspešno smer. Sami torej predvsem dobro presodimo, koliko si zaupamo in potem nadaljujemo pri vseh tistih korakih, ki jih poznamo. O tem, kako drage so lahko napake, pa verjetno ni več treba razlagati.

Vzdušje šteje

Ko smo spisali in dodatno ovrednotili naš prej omenjeni seznam, sledi tudi prijetnejši del. Vse naše sanje in tiste grobe predstave o čudovitem vrtu tam zunaj poskušamo bodisi določiti oziroma umestiti v neki slog bodisi za tisto vzdušje, ki naj bi ga vrt ustvarjal, poskušamo poiskati prave oblike, materiale, rastline … in tako povezati vse bolj tehnične rešitve in funkcionalnosti na našem zemljišču. Prevečkrat namreč vidim, da se številni takoj za tem, ko se določijo parkirišče, letna kuhinja in dovoz, zapodijo v drevesnico ali vrtnarijo po najljubše drevo in cvetlico. Napaka!

Najprej je treba dobro pregledati možnosti, presejati številne naše izbire in na vrtu tudi z rastlinami zgraditi neko povezanost, občutek harmonije, nekakšnega prijetnega toka energije, ki je na primer pogojen tudi s pravim razmerjem med odprtim in zasajenim ali kako drugače zapolnjenim prostorom. V grobem torej govorimo o vzdušju, ki je lahko prijetno ali neprijetno, predvsem pa mora biti dobro za nas oziroma vse uporabnike vrta.