(FOTO) Porsche - tri četrt stoletja nemških športnikov

Artur Švarc
23.07.2023 03:00

Tovarna nemških športnih avtomobilov Porsche iz Stuttgarta praznuje 75 let obstoja, do statusa, ki ga ima danes, je prehodila zanimivo pot.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Model 356 ni bil prvi Porschejev avto, bil pa je prvi v novem podjetju, ki ga je ustanovil Ferry.
Porsche

Začetki nemške avtomobilske industrije segajo v same zametke avtomobilizma od izuma prvega avtomobila Karla Benza leta 1886. Veliko znamk je nastalo od takrat, ena najbolj prestižnih pa je s svojim inženirjem in ustanoviteljem vzletela šele po drugi svetovni vojni.

Ferdinand Porsche se je rodil 3. septembra 1875 v Mattersdorfu (danes Vratislavice na Češkem) v času avstro-ogrskega cesarstva. Že kot otrok je pokazal izredno zanimanje za tehniko, predvsem za elektriko. Zvečer je obiskoval predavanja na cesarski politehniki v Libercu, čez dan pa je delal v očetovi delavnici. Leta 1893 je kot 18-letnik dobil službo v električnem podjetju Bela Egger na Dunaju (danes ABB). Tudi na Dunaju je obiskoval predavanja na univerzi za tehnologijo, a ni diplomiral. Njegov prvi izum je bil elektromotor, vgrajen v kolo avtomobila, s katerim je mladi Porsche tudi dirkal. Leta 1902 je bil vpoklican v vojsko, kjer je služil kot voznik prestolonaslednika Franza Ferdinanda, pozneje ubitega v atentatu v Sarajevu leta 1914. Od leta 1906 je bil zaposlen pri Austro-Daimlerju kot glavni dizajner, kjer je načrtoval avtomobile. Do 1916. je napredoval na mesto izvršnega direktorja in prejel tudi častni doktorat tehniške univerze na Dunaju. Po 1923 se je zaradi razhajanj v vizijah razvoja avtomobilov odločil za svojo pot in se prestavil k Daimler Motoren v Stuttgartu, kjer je postal tehnični direktor. Stuttgart je bil takrat center razvoja nemškega avtomobilizma, leta 1924 pa je dobil še en častni doktorat, ki mu ga je podelila tehniška univerza v Stuttgartu.

Na eni od tombol januarja 1939 so podelili enega od prvih hroščev, Ferdinand Porsche je četrti z desne.
Bundesarchiv
Hibridni Lohner-Porsche iz 1901, bencinski motor je poganjal agregat, ta pa je z elektriko napajal štiri elektromotorje v kolesih.
Porsche

Porsche je tam podpisan pod zelo uspešno serijo dirkalnih avtomobilov Mercedes-Benz SSK, ki so dominirali v dvajsetih letih. Ko se je Daimler združil z Benzom, so bile Porschejeve ideje o malih in lahkih avtomobilih za množice pri šefih precej nepriljubljene, zato se je 1929 prestavil k Steyrju v Gradec, kjer pa je ob začetku velike depresije kmalu postal odveč.

Leta 1931 se je vrnil v Stuttgart, kjer je z Adolfom Rosenbergerjem in Antonom Piechom ustanovil podjetje Dr. Ing. h.c. F. Porsche GmbH. Glavna dejavnost novega podjetja v centru Stuttgarta je bila razvoj motornih vozil in svetovanje, ni pa izdelovalo avtomobilov. Ena prvih nalog, ki jih je Porsche dobil, je bil razvoj ljudskega avtomobila - ta je pripeljal do legendarnega Volkswagnovega hrošča. Hitlerjevo vizijo motorizirati vsakega Nemca so sicer vodili drugačni vzgibi in do vojne prav veliko primerkov niso naredili, je pa Porsche tik pred vojno izdelal čudovit koncept Porsche 64, ki je nakazal smer, ki jo bo Porsche ubral po vojni. Volkswagen, za katerega je bil zadolžen Porsche, je med vojno izdeloval vojaško različico hrošča, lahki avto Kubelwagen, narejenih je bilo 50 tisoč vozil, in njegovo amfibijsko različico Schwimmwagen v 15.500 primerkih. Porsche se je veliko igral tudi z dizajni za težke tanke, a ga je na razpisih premagal Henschel z modeloma, ki sta pozneje postala Tiger I in Tiger II. Vseeno pa so podvozje njegove vizije uporabili za protitankovski samohodni top Elefant in tudi za supertank Maus, izdelali so dva prototipa. Za Porscheja je delalo tudi tisoče prisilnih delavcev iz Poljske.

Kultni 911 je v mnogo generacijah preživel vse do danes in je najbolj znani predstavnik wurtemberške znamke.
Porsche
550 spyder, dirkaška različica iz petdesetih let. V takem je umrl James Dean.
Porsche

Po vojni je Volkswagnova tovarna v Wolfsburgu padla v roke Britancem, Porsche je izgubil svoje vodilno mesto, še več, decembra 1945 so ga aretirali zaradi vojnih zločinov, vendar mu niso sodili. Ferdinand Porsche je bil zaprt vse do avgusta 1947 in v tem času se je njegov sin, Ferry Porsche, odločil, da bo izdelal svoj lasten avto, saj med obstoječimi ni bilo modela, ki bi ga hotel kupiti, prav tako je Ferry vodil tovarno v času Ferdinandove odsotnosti.

Prvi avto, ki je pozneje postal kultni model 356, je bil sestavljen na majhni žagi v Gmundu v Avstriji. Prototip so pokazali nemškim trgovcem, ki so zadevo zagrabili. Ko je število prednaročil postalo občutnejše, sta Ferry in njegova sestra Louise (poročena z Antonom Piechom) ustanovila Porsche Konstruktionen in začela izdelovati aluminijastega 356. Mnogi imajo ta model za prvi porsche, čeprav je zgodovina, kot vemo, precej daljša. Po uspehu modela 356 je izdelavo leta 1950 prevzelo podjetje Ferdinanda Porscheja, ki je za te potrebe kupil podjetje Reutter Karosserie v Zuffenhausnu, s katerim je Porsche že sodeloval pred tem. Dve leti pozneje je na drugi strani ceste, ki je danes znana kot Porschejeva ulica, postavil še drugo tovarno.

Zanimiva je tudi zgodba o logotipu - ta je sestavljen iz starega grba dežele Württemberg iz časa Weimarske republike s sedežem v Stuttgartu in grba mesta Stuttgart, ki danes spada pod deželo Baden-Württemberg, ta je nastala leta 1952, tako da ima Porsche v logotipu še stari grb dežele, ki ji pripada. Dr. Ferdinand Porsche je umrl 30. januarja 1951 zaradi komplikacij po kapi.

Ker je bila avtomobilska industrija po drugi svetovni vojni v razsulu, deli pa redki, so pri Porscheju za model 356 uporabili kar osnovo hrošča, vključno z ohišjem motorja, menjalnikom in večino podvozja. V letih po nastanku 356 je Porsche počasi vpeljeval svoje dele. Pod dizajn porscheja 356 je podpisan Erwin Komenda, ki je izdelal tudi podobo hrošča. Naslednja uspešnica je bil porsche 550 spyder, dirkalni avto, ki ga je Porsche proizvajal od leta 1953 do 1956, narejenih pa je bilo le 50 primerkov. V enem od njih, s serijsko številko 130, je 30. septembra 1955 umrl ameriški igralec James Dean.

Po seriji uspehov v dirkanju z različnimi modeli in 356, ki so se mu poznala leta, je leta 1964 Porsche lansiral model 911, še enega od športnih avtomobilov z zračno hlajenim motorjem v zadku, v tem primeru s šestimi valji v bokser konfiguraciji. Ekipo, ki ga je narisala, je vodil najstarejši sin Ferryja, Ferdinand Alexander. Ta je nasledil funkcijo od Komende, ki so ga razrešili s funkcije, potem ko je naredil nekaj sprememb v dizajnu po svoje. Ferry Porsche je vzel sinove risbe dizajna in jih odnesel čez cesto k Reuterju. Novi športnik bi bil moral nositi oznako 901, a je prišlo do neskladja z zaščiteno nomenklaturo Peugeota, zato so 0 spremenili v 1. Porsche 911 je potem postal najbolj znani model tovarne in ga pod tem imenom izdelujejo še danes, mnogo generacij pozneje. Ta si s prvencem deli le še zasnovo z bokserskim motorjem zadaj in osnovne stilistične poteze. Porsche je naredil tudi model 912, ki je bil cenejša različica 911 s štirivaljnim motorjem.

Leta 1972 se je Porsche preoblikoval v delniško družbo, saj je Ferry Porsche menil, da tovarna prerasla korenine družinskega podjetja. Navdih je dobil pri Soičiru Hondi, ki v nadzornem svetu Honde ni dovolil družinskih članov. Tako so po ustanovitvi novega upravnega nadzora iz tovarne odšli praktično vsi člani družine, vključno s Ferdinandom Alexandrom in Ferdinandom Piechom. F. A. Porsche je potem ustanovil svoje podjetje, Porsche Design, ki je znano po ekskluzivnih sončnih očalih, urah, pohištvu in številnih drugih luksuznih izdelkih. Ferryjev nečak in sin Louise, Ferdinand Piech, ki je podpisan pod mehanski razvoj številnih modelov, vključno z 911 in 917, je ustanovil svoje razvojno podjetje, ki je med drugim naredilo znani petvaljni dizel za Mercedes, pozneje se je prestavil k Audiju (ki je prišel pod Volkswagen) in tam naredil kariero, ki ga je pripeljala na čelo Skupine Volkswagen.

Prvi izvršni direktor Porsche AG je postal Ernst Fuhrman, ki je pri Porscheju razvijal motorje. V njegovih načrtih je bila postopna opustitev modela 911, ki bi ga zamenjal 928 z V8-motorjem v nosu. Kot vemo, je 911 daleč preživel ne najbolj posrečenega 928. Zvrstila se je serija bolj ali manj uspešnih direktorjev, dokler Porscheja leta 1993 ni prevzel Wendelin Wiedeking in Porsche preoblikoval iz podjetja, ki je le še čakalo na sovražni prevzem kakega avtomobilskega velikana, v zelo učinkovito in dobičkonosno podjetje.

Porsche elefant - po neuspešnem natečaju za težki nemški tank je Ferdinand Porsche mehaniko posodil za protitankovski samohodni top.
Porsche
S panamero je Porsche dobil tudi prvi štirisedežni kupe, še eno uspešnico.
Porsche

Ko je Porsche leta 2002 začel izdelovati svoj prvi SUV, Cayenne, so za to postavili novo tovarno v Leipzigu na Saškem. Porsche je bil večino časa v tesnih odnosih z znamko Volkswagen in pozneje tudi s skupino Volkswagen, saj je prvega hrošča zasnoval prav stari Ferdinand Porsche. Podjetji sta sodelovali leta 1969 pri porschejih 914 in 914-6, prvi je imel Volkswagnov, drugi pa Porschejev motor. V sedemdesetih letih je porsche 924 prinesel novo sodelovanje z Audijem, avto so tako kot pozneje 944 izdelovali v Audijevi tovarni v Neckarsulmu. Tudi SUV Cayenne je v osnovi enak kot VW Touareg in Audi Q7. Porscheju je od leta 2002 uspel velik skok v prodaji. Če je takrat še nišna znamka prodala 54 tisoč vozil, je ta številka lani znašala že 310 tisoč. V začetku tega stoletja se je Porsche povezal tudi z japonsko Toyoto, ki mu je pomagala pripraviti prve hibridne avtomobile, Porsche pa ima danes tudi električne modele, kot je taycan. Porsche je izdeloval tudi traktorje in leta 1981 naredil tudi letalski motor, še bolj odmevna pa je zgodovina znamke v motošportu. Devetnajst zmag na dirki 24 ur Le Mansa pove dovolj pa tudi dejstvo, da je Porsche največji proizvajalec dirkaških avtomobilov na svetu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta