Ta legendarni kombi, ki je prvič zapeljal s proizvodnih trakov 8. marca 1950 v nemškem Wolfsburgu, je postal več kot le običajno gospodarsko vozilo. Postal je simbol svobode, inovacij in vsestranskosti povojne generacije.
Zgodba o bulliju se je začela že pred uradnim začetkom proizvodnje. Leta 1947 je nizozemski trgovec z avtomobili Ben Pon obiskal tovarno Volkswagen v Wolfsburgu. Med obiskom je videl predelnega hrošča brez karoserije za prevoze tovora po tovarni in narisal skico preprostega kombija, ki bi temeljil na platformi Volkswagnovega hrošča (tip 1), ki je bil tudi edini izdelek tovarne. Njegova ideja je bila ustvariti praktično vozilo za prevoz tovora, ki bi bilo cenovno dostopno širokim množicam in zanesljivo. Volkswagen je zamisel sprejel in po dveh letih razvoja je nastal tip 2, pozneje znan kot T1 - prva generacija bullija.
Tako kot golf, hrošč in še cela vrsta drugih osebnih avtomobilov je bulli ikona med gospodarskimi vozili
T1 je bil preprost, a robusten kombi, zasnovan za praktičnost in vzdržljivost. Njegove tehnične specifikacije so skromne, a prilagojene povojnemu obdobju. T1 je meril približno 4,28 metra v dolžino, 1,75 metra v širino in 1,94 metra v višino. Medosna razdalja je znašala 2,4 metra, kar je kljub visokemu profilu zagotavljalo stabilnost. Prazen je tehtal 975 kilogramov, največja dovoljena masa pa je bila približno 1700 kilogramov, kar je omogočalo nosilnost do 750 kilogramov tovora, odvisno od konfiguracije in namena.
Prvo generacijo je poganjal preverjeni zračno hlajeni štirivaljni bokser motor s prostornino 1131 cm³, ki je proizvajal 18 kW (25 KM) pri 3300 vrtljajih na minuto. Kasneje, leta 1954, je bil motor nadgrajen na 1192 cm³ in je zmogel nekaj več, 22 kW (30 KM). Motor je bil nameščen nizko zadaj kot pri hrošču, pogon pa je bil speljan na zadnja kolesa preko 4-stopenjskega ročnega menjalnika. Največja hitrost je bila osupljiva - okoli 80 km/h, kar je bilo za dostavno vozilo tistega časa povsem zadostno.
T1 je bil postavljen na lestvičast okvir, podobnega je imel tudi hrošč, z neodvisnim vzmetenjem na torzijskih palicah spredaj in zadaj, kar je zagotavljalo razmeroma udobno vožnjo kljub preprosti konstrukciji. Tovorni prostor je ponujal do 4,6 kubičnega metra uporabnega prostora, kar je bilo impresivno glede na kompaktne zunanje mere. T1 je uporabljal bobnaste zavore na vseh štirih kolesih brez servoojačitve, kar je zahtevalo kar nekaj napora pri zaviranju, a to je bilo tako ali tako značilno za vozila tistega časa.
T1 je imel značilen zaobljen sprednji del z razdeljenim vetrobranskim steklom, kar mu je v angleško govorečih državah prineslo vzdevek splittie. Njegova oblika ni bila le estetska, temveč tudi funkcionalna - zaobljen nos je zmanjševal zračni upor, kar je bilo pomembno glede na omejeno moč motorja. Čeprav je bil T1 tehnično skromen, je bil izjemno zanesljiv, saj je uporabljal preizkušene komponente hrošča, ki so bile poceni za vzdrževanje in popravilo.
Od skromnih začetkov se je bulli razvil v pravo avtomobilsko ikono. Vsaka nova generacija je prinesla izboljšave v tehnologiji, udobju in dizajnu, obenem pa ohranila osnovno filozofijo vsestranskosti.
Prva generacija T1 (1950-1967), sprva spočeta v Wolfsburgu in od 1956 v Hannovru, je dosegla lep uspeh. Do leta 1967 je bilo izdelanih več kot 1,8 milijona primerkov. T1 je postal priljubljen ne le kot delovno vozilo, temveč tudi kot osnova za avtodome, kar je privlačilo avanturiste in popotnike.
T2 (1967-1979) je v drugi generaciji prinesel modernejši videz z enodelnim vetrobranskim steklom in večjimi stranskimi okni. T2 je postal tudi simbol generacije hipijev v šestdesetih in sedemdesetih letih. T3 (1979-1992) je imel še večjo kabino in izboljšano tehniko, vključno z možnostjo vodno hlajenega motorja. Sledil je T4 (1990-2003), ki je prvič dobil tudi sprednji pogon in spredaj nameščen motor. Peta generacija T5 (2003-2015) je vztrajala prav tako več kot desetletje. Sledila je šesta (in potem še nadgrajena) generacija T6/T6.1 (2015-2021), ki je prinesla tudi izboljšan dizajn in digitalizacijo. Sedma generacija je na trgu štiri leta in se je razdelila na T7 in ID.Buzz (2021-danes) ter ima priključno-hibridni pogon, električni model ID.Buzz pa je kombiju prinesel vstop v dobo elektromobilnosti. T7 kot transporter pa je prav te dni napočil službo tudi v naših krajih.
Poimenovanje bulli je nastalo kot ljudska okrajšava nemških besed "Bus" in "Lieferwagen" (dostavno vozilo). Volkswagen je šele leta 2007 uradno pridobil pravice do imena, ali bolje rečeno - vzdevka. Bulli je postal tudi del popularne kulture, povezan z gibanjem flower power in pojavljanjem v filmih ter glasbenih videih.
Z več kot 12,5 milijona prodanih primerkov je bulli najbolje prodajano dostavno vozilo v zgodovini. Prvi bulli (tip 2) je 1950 v Nemčiji stal 5580 mark, kar je, upoštevajoč inflacijo, danes okoli 23.814 evrov, ob vseh prodanih številkah v Evropi pa so v ZDA prvo leto izvozili - le dva primerka, kar se je seveda v naslednjih letih drastično povečalo.
Volkswagen Bulli se je pojavil v številnih filmih in postal ikona na velikem platnu. V Little Miss Sunshine (2006) rumeni T2 vozi družino Hoover na tekmovanje, film je poln komičnih zapletov. V Zemeckisovem Nazaj v prihodnost (1985) modro-beli T1 na začetku filma uporabljajo libijski teroristi v ozadju dogajanja. Potem je tu Argo (2012), rumeno-beli T2 služi za prevoz po Teheranu med iransko krizo. Spet, v Jackie Brown (1997) beli T2 služi kot prizorišče pogovora med likoma De Nira in Jacksona z velikim volanom v ospredju. In seveda najbolj slavni animirani primerek je bulli v Pixarjevi animaciji Avtomobili (2006), zasnovan po T1 in odraža hipijevski duh šestdesetih let. Bulli je igral tudi v glasbenih videospotih, najbolj znan je v T2 iz videospota Guns N' Roses Sweet Child O' Mine (1987).
Petinsedemdeset let po prvem T1 je Volkswagnov kombi več kot le avto - je zgodba o inovacijah in prilagodljivosti. Od skromnih začetkov s 25 zračno hlajenimi konjiči do električnih modelov z dosegom 500 km je bulli spremljal in oblikoval življenja milijonov. Ob tej obletnici lahko rečemo le "Vse najboljše, bulli - na naslednjih 75 let!"
