Dieppe je mestece v Normandiji na severni francoski obali, v njem pa delavnica in prodajalna Renaultovih avtomobilov in mladenič, ki je dirkal z njihovimi avtomobili takoj po drugi svetovni vojni. Iz zanesenjaštva je nastala tovarna Alpine, se tesno povezala z Renaultom in po dveh desetletjih postala del tega francoskega velikana. Po enakem obdobju pod veliko marelo je za tri desetletja ugasnila, zdaj pa Alpine že nekaj let znova predstavlja drzne vizije športnih, superšportnih in električnih sanj.

Z renaultom 4CV je Jean Redele dosegel kar nekaj zmag v svojem razredu na večjih dirkah, med drugim na Mille Miglia in Coupe des Alpes. Renaultov mali avto je bil kot naročen za modifikacije, s petstopenjskim menjalnikom in posebno karoserijo je v začetku petdesetih uspešno sodeloval tudi na vzdržljivostnih dirkah v Le Mansu in Sebringu.

Opogumljen z uspehi svojih predelav in povpraševanjem strank je Redele leta 1954 ustvaril znamko Alpine, poimenovano po njegovih uspehih na Coupe des Alpes, nevedoč, da je na Otoku proizvajalec Sunbeam Talbot naredil športni kupe Sunbeam Alpine, ime pa je Alpinu vrsto let povzročalo težave. Leta 1955 je Redele s karoserijsko delavnico Chappe et Gessalin, ki je bila med pionirji konstrukcij iz "fiberglasa", na mehaniki 4CV ustvaril majhen kupe in mu dal ime Alpine A106, za dizajn pa je poskrbel italijanski oblikovalec Giovanni Michelotti. Avto je dosegel nekaj uspehov v petdesetih in je kmalu dobil še različico brez strehe. Michelotti je kmalu zrisal še štirisedežni kupe s podaljšano streho, ki je dobil ime A108, poganjal pa ga je motor 845 cm3, s kakršnim je bil opremljen dauphine gordini. A108 so pri Alpine izdelovali med letoma 1958 in 1963 in od leta 1962 licenčno tudi v Braziliji pri Willys-Overlandu, kjer je dobil ime Willys Interlagos.

V začetku šestdesetih je mehanika 4CV že kazala znake staranja, Alpine pa je že tesneje sodeloval z Renaultom. Ko je ta v Parizu 1962 predstavil model R8, je Alpine pograbil šasijo in jo prilagodil za A108 z novo mehaniko. Tako je nastal A110 Berlinette Tour de France, poimenovan po dirki, a ne kolesarski, pač pa avtomobilski. A110 se je razvijal naprej in do leta 1974 so ti mali avtomobili že imeli 1,8-litrski motor z več kot 134 kW (180 KM). Ob dejstvu, da je imel avto le 620 kilogramov, je bil prava žepna raketa. Alpine je uspeval tudi v rallyju in je leta 1968 že vodil dirkaški program za Renault. Sodelovanje je omogočalo tudi prodajo Alpinovih modelov v Renaultovi prodajni mreži. Za dirke pripravljeni A110 so imeli manjši, 1,4-litrski štirivaljnik iz Renaultovega modela R8 Gordini. Uspehi so se kar vrstili in pri Alpinu so bili prvi, ki so povsem izkoristili skrajne meje pravilnikov.

Leta 1971 so Alpinovi avtomobili na rallyju v Monte Carlu osvojili prvo, drugo in četrto mesto z motorjem iz renaulta 16. Dve leti pozneje je novejši A110 1800 osvojil prva tri mesta in dobil tudi svetovno prvenstvo v rallyju, kjer je porazil velikane, kot so Lancia, Porsche in Ford. Proizvodnja in prodaja A108 in A110 sta bili v razcvetu, licenčno so ga izdelovali tudi v Španiji, Mehiki, Braziliji in Bolgariji. In prav leta 1973 se je zgodila svetovna naftna kriza, ki je imela največji vpliv prav na butične izdelovalce športnih avtomobilov po celem svetu. Leta 1972 je Alpine izdelal 1421 avtomobilov, leta 1974 pa le še 957. Redelovo uspešno podjetje je nasedlo in iz težav ga je s prevzemom rešil Renault. Čakala ga je tudi težka naloga razvoja naslednika A110 ob zdaj precej dražjih cenah bencina po Evropi.

Skozi sedemdeseta je Alpine na dirkah še naprej slonel na A110 in pozneje na nasledniku A310, a da bi se lahko kosali z njimi, so začeli drugi proizvajalci delati posebej za dirke namenjene avtomobile. Tako je Lancia s stratosom, ki je bil po velikosti in zasnovi in s Ferrarijevim motorjem ustvarjen z enako filozofijo kot A110, začel obračunavati s konkurenco na vsakem koraku. Alpine je s svojim A110, ki je slonel na dizajnu iz leta 1962 in je imel presenetljivo veliko serijskih delov, naenkrat postal nekonkurenčen. Leta 1974 so pri Alpinu za dirke pripravili nekaj Renaultovih R17, a brez vidnejših uspehov.

Po naslovu v rallyju in z Renaultovim denarjem je imel Alpine novi cilj – Le Mans. Renault, ki je prevzel tudi znamko Gordini, je obe dirkaški diviziji združil v Renault Sport in nastala je vrsta uspešnih športnih avtomobilov, z alpine A442B na čelu, ki je leta 1978 zmagal v Le Mansu. Alpine je bil prvi proizvajalec, ki je dobil rally s turbomotorjem, to se je zgodilo že leta 1972 s posebej modificiranim A110. Leta 1971 je Alpine pripravil tudi prvo formulo za formulo 3, že naslednje leto pa za formulo 2, a ker so obe poganjali Ford-Cosworthovi in BMW-jevi motorji, originalno ime obeh francoskih znamk ni prišlo v poštev, zato sta bila dirkalnika poimenovana Elf 2 in Elf 2J. Renault je svoj 2-litrski motor pripravil dovolj hitro, da je Jean-Pierre Jabooille leta 1976 dobil Evropsko prvenstvo F2. Alpine, ki se ni bal izzivov, je zasnoval tudi dirkalnik za formulo 1, ki se je že naslednje leto znašel v tem najvišjem tekmovanju.

Alpine je delal naprej – v sedemdesetih razvit A310 z 1,6-litrskim motorjem se je krepil in rasel naprej v osemdeseta z večjimi motorji, leta 1985 je prišla tudi navita različica z V6 turbomotorjem v modelni seriji Alpine GTA, olajšani s plastičnimi in poliestrskimi deli. GTA je vrhunec dosegel z omejeno serijo Le Mans, narejenih je bilo le 325 primerkov. Leta 1991 je Alpine naredil nov model na osnovi GTA, in sicer A610. Narejenih je bilo 818 primerkov. Ko se je ta serija končala, se je za tovarno v Dieppu začela nova doba. Zadnji A610 je iz tovarne zapeljal 7. aprila 1995 in je pomenil tudi konec imena Alpine. V Angliji se zaradi Sunbeama tako ali tako niso smeli prodajati pod tem imenom. Dieppe je začel delati Renaultove najbolj strupene primerke, denimo renault 5 alpine (v Angliji je bil renault 5 gordini). Po številnih menjavah lastnikov je znamka Alpine na otoku leta 2021 prišla v last Stellantisa.

V Dieppu so rasli še naprej, v osemdesetih so izdelovali R5 turbo, njihov je bil clio williams in mali renault sport spider. Tudi clio V6 in clio RS sta nastajala tam. Ob poslavljanju A610 so v tovarni pripravljali tudi naslednika, A710. Narejena sta bila dva prototipa, a ko je matični Renault ocenil, da so stroški avta z vso sodobno opremo previsoki, je projekt ugasnil, šasijo in motor pa so uporabili za svojega spiderja.

Ime Alpine je šlo za nekaj časa v pozabo, čeprav je leta 1999 z lotusom nastala študija Z11, ki bi jo morali pokazati v Ženevi leta 2001, a so tik pred tem vse skupaj pospravili v klet. Oktobra 2007 je potem šef Renaulta Patrick Blain napovedal, da se Alpine vrača z radikalnim športnim avtom, ki ne bo derivat obstoječih modelov na osnovi nissana 350Z, pa je spet posegla vmes usoda z globalno finančno krizo v letih 2008 in 2009.

Pozneje se je izvedelo, da je imel projekt oznako Renault W19 in je bil precej podoben originalnemu A110. Šele slabo desetletje pozneje se je ideja dokončno uresničila z alpinom A110, ki pa ima sredinsko nameščen motor. Potem je bil ta mali nabriti avtomobilček vrsto let edini model Alpina, ki je kot na novo oživljena znamka absorbiral renault sport. Tudi Renaultovo sodelovanje v dirkaških serijah, vključno s formulo 1, se je preimenovalo v Alpine. V F1 razen ene zmage pravih uspehov ni bilo, zato so šefi oklestili idejo, del ekipe prodali, namesto Renaultovih motorjev pa bodo po 40 letih uporabljali Mercedesove.

Pred dvema letoma so v Dieppu ob stoletnici ustanovitelja organizirali veliko srečanje ljubiteljev in lastnikov znamke, kjer so predstavili tudi posebno serijo A110 GT Jean Redele. Otvoritve se je udeležila tudi njegova žena Michelle Redele, ki je prerezala otvoritveni trak.

Od srede leta 2023 Alpine računa na širitev na svetovni trg, vključno z ZDA do leta 2027. Od letos ima A110 tudi brata, model A290, ki je najbolj navita različica reinkarniranega električnega renaulta 5, prihodnje leto pa bo luč sveta ugledal tudi kompaktni križanec in potem še dva, srednje velik križanec in veliki SUV, oba razvita za ameriški trg. Ali bo elektrika gonilna sila morebitnega uspeha podjetja Alpine kot samostojne znamke, pa ni več tako gotovo.