Glej jo, ona skače

Kaj neki sta počeli (pra)prababici Eme in Nike, ko je pred 85 leti noro pogumni Sepp Bradl na Bloudkovi velikanki kot prvi preletel magičnih 100 metrov? Marsikaj bi si lahko izmislili za tipično žensko pred vstopom v Hitlerjevo vojno, dvomim pa, da si je katera predstavljala, kako bodo nekoč dekleta skakala na smučeh in da jim bo ob tem nenavadnem početju (tudi moški) svet ploskal.

Šele 45 let po Bradlu se je kot prva med skakalkami v klub 100 vpisala Tiina Lehtola in punce so odletele: najdlje, do okroglih dvesto, je potegnila Daniela Iraschko v Kulmu 2003.

Prav z dosežki legendarne avstrijske skakalke (poročene z gospo Stolz) se je boj za enakopravnost spolov v smučarskih skokih razplamtel. A skakalke (tudi slovenske) so se dolga leta zaman zavzemale za priznanje enakosti - vloženega truda, opravljenega treninga, prigaranega rezultata.

Na svetovno prvenstvo so ženskam dovolili 2009., na olimpijske igre 2014. Tudi v olimpijskem Vancouvru 2010 so hotele nastopiti, a je Mednarodni olimpijski komite, ki ne slovi po inovativnosti in agilnosti, ocenil, da je bolje, če se punce držijo štedilnika in se kvečjemu ubadajo z bolj popularnimi zimskimi športi, kakršen je na primer curling, ki je postal olimpijski šport 1924. Skupina petnajstih skakalk, z ameriškimi na čelu, je tožila organizatorja OI v Vancouvru zaradi nespoštovanja načela enakopravnosti spolov v smučarskih skokih in se pri tem sklicevala na kanadsko deklaracijo o človekovih pravicah, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo (glede na raso, starost, spolno usmerjenost ...). Sodišče je tožbo zavrnilo, s priročnim izgovorom, da ta deklaracija nima zveze z olimpijskimi igrami. A res?

Minilo je dobrih deset let, veseljakinje se na tokratnem SP v Oberstdorfu potegujejo za štiri komplete kolajn (dve posamični tekmi, ekipna in mešana preizkušnja). Lahko smo veseli in ponosni, sploh Slovenci, da se bosta Križnarjeva in Klinčeva z vrha skakalnice pod Schattenbergom kar štirikrat spustili v boj za kolajne.

Žensko zlato ne sveti nič manj kot moško. Zlato je itak srednjega spola, odličje tudi, kolajna in medalja pa sta ženskega spola. Kaj sploh še ostane velikim?