Ob rockovskih in pop baladah so nekoč na stadionih vsega sveta goreli vžigalniki, danes so glasbene tribune prazne in v globoki temi, romantični komadi, kakršna sta Angie skupine Rolling Stones in I Don't Want to Talk About It zimzelenega Roda Stewarta, pa ostajajo večni. Kot bo večno z nami Selma sarajevske skupine Bijelo dugme, čeprav je pred dobrim tednom v 92. letu starosti umrla prav ta Selma, ki se je znašla v naslovu enega največjih hitov ene največjih jugoslovanskih rockovskih skupin.
Kdo je bila Selma?
Pesem Selma je bila (z nezgrešljivim vokalom Željka Bebka) posneta leta 1974, a njena zgodovina ima mnogo daljšo brado. Po drugi svetovni vojni, leta 1949, jo je spisal pesnik in novinar Vlado Dijak. Pesem je namenil dekletu, v katero naj bi bil zaljubljen - Selmi Borić. V eni od televizijskih oddaj je Selma pripovedovala, da se je z Vladom bežno spoznala leta 1945, ko ji je bilo rosnih šestnajst let. Ni vedela, da se je zatreskal vanjo, je pa vsaj slutila, da je Vladu morda simpatična, se je spominjala Zeničanka, ki je šolo obiskovala v Sarajevu. Ob koncu tedna se je z vlakom vračala domov in nekoč jo je na poti do postaje prestregel kavalir Vlado ter ji ponudil pomoč. Njen mali temno rdeči kovček ji je odnesel do vlaka in jo opazoval skozi razbito šipo, preden je njen vagon odpeljal s perona. Najraje bi ji rekel "o, kako te imam rad" ali kaj podobnega, a pesnik je svoji muzi zmogel reči le: "Selma, prosim te, ne nagibaj se skozi okno." In to je bilo vse konkretno od njune ljubezni na daljavo, nobenih tesnih objemov, nobenih vročih poljubov. Romantična strast v slogu Prešernove Primičeve Julije.
Šele ko ji je njen oče leta 1972 poslal časopisni izrezek z Dijakovo pesmijo, se je Selma zavedela, da gre v njegovih verzih zanjo. Da je ona Selma iz naslova pesmi! Česar pa ji prijatelji nekako niso mogli verjeti. Selmo Bijelega dugmeta je prvič v živo poslušala 1975. v zagrebški dvorani Vatroslava Lisinskega. Tam naj bi bila Selma Borić pristopila do Gorana Bregovića, frontmena skupine, in mu dejala: "Jaz sem Selma Vlada Dijaka." To anekdoto je Bregović večkrat omenjal v intervjujih.
Željko Bebek je ob Selmini smrti na instagramu zapisal: "Potuj, Selma ... počivaj v božjem miru." Za Dnevni avaz pa je dejal: "Odšla je moja Selma. Še naprej ji bom pel in publiki razlagal njeno zgodbo, ker to je pesem o njej."
Kdo je bil Vlado Dijak?
Avtor pesmi nikdar ni postal slaven kot njegova Selma. O tem, kaj je Vlado Dijak, ležerna sarajevska duša z zrnom hudomušne ironije, hotel izraziti v pesmi o Selmi, krožijo različne anekdote, bolj ali manj preverjene informacije. Vlado je bil novinar, čigar rajon se je začenjal v koševski "kafani". Novinar boem, kakršnih danes ne delajo več, in velik šaljivec, humorist.
Smešni verzi, ki delujejo žalostno. Neponovljivo in monumentalno
Morebiti se je z verzi hotel le pošaliti s Selmo, na koncu pa je balada v izvedbi skupine Bijelo dugme postala njihova najbolj žalostna pesem, je zapisal književnik Miljenko Jergović v Jutarnjem listu. Spomnil nas je, da je bila v nekdanjih vlakih nekdanje SFRJ spodaj na obodu okna (ali nekje zraven) prikovana ploščica z večjezičnim opozorilom (v latinici, cirilici, angleščini in francoščini), da se je nevarno nagibati skozi okno. Kaj je torej pesnik hotel povedati s "Selma, prosim te, ne nagibaj se skozi okno", ostaja skrivnost, ki si jo lahko vsak dešifrira po svoje. Uglasbili pa niso samo Dijakove Selme, druge njegove pesmi so izvajali Zdravko Čolić, Arsen Dedić, Indexi ...
Vlado Dijak se je rodil v Brezovem Polju pri Brčkem leta 1925, umrl je v Sarajevu 1988. Je avtor pesniških zbirk Ambasador boema, Partizanske pjesme in Ljubičasti kišobran ter romanov Kafana San, Topovi i slavuji, Crni konj.
Da je bil izviren pisec, humorist in aforist, se v zapisu spominja Savo Petrović, nekdanji urednik dobojskega časopisa Glas komuna. Vlado Dijak mu je nekoč v uredništvo poslal dopisnico z zapisom: "Zdravo druže Savo/Glasa komuna glavo/Pozdravlja te čika Vlado/što rakiju pije rado." (... Pozdravlja te stric Vlad,/ki žganje pije rad.) Na Radiu Sarajevo so si ga mnogi poslušalci zapomnili po humoreskah in satirah ter tudi po neštetih šaljivih dogodivščinah zunaj radia. Sam pa si Vlado Dijak verjetno nikdar ni mislil, da se ga bomo še danes spominjali predvsem po njegovi (in naši) Selmi.
