Grah in bob bosta tudi v rastlinjaku lepo obrodila

V prejšnjem prispevku pred dvema tednoma sem pisala o tem, ali se odločiti za rastlinjak ali ne. Danes pa vam bom v rastlinjaku že naložila delo. Vrt sicer še počiva, letos je zemlja lepo zamrznjena, kar je dobro, a v rastlinjaku se delo počasi že začenja. Kdaj se delo v rastlinjaku že lahko začne, je odvisno tudi od tega, kako sončni so dnevi. Sonce lepo ogreje rastlinjak, in če ta ni med najmanjšimi, potem v njem raste že marsikaj. Tudi v rastlinjakih se je treba prilagajati vremenu. Letos smo lahko veseli, saj je sonca veliko, zato bi sama zagotovo že pričela s prvimi setvami v zemljo.

Grah in bob, vmes pa solata

Grah in bob bosta tudi v rastlinjaku lepo obrodila, čeprav je zunaj še zelo mrzlo. Ti dve stročnici ne potrebujeta veliko toplote, najbolje uspevata ravno v hladnih in kratkih dnevih začetka leta. Zato ju lahko brez skrbi posejete tudi v neogrevanem rastlinjaku. Seme pred setvijo čez noč namočite v toplo vodo. Če imate svoje, doma pridelano seme, pa lahko namesto vode uporabite topel kamilični ali žajbljev čaj. Topel naj bo toliko, da roko v njem držite brez težav.

Priporočam nizke sorte graha, najpogosteje je pri nas posejana sorta kelvendon, čudo kelvendona, zdaj pa ga zaradi zakonodaje EU najdete pod imenom kelvendon wonder. Klevendon ima oglato zrno odličnega okusa. Zelo podobna pa ji je tudi sorta wonder van Amerika - čudo Amerike, le da je zrno okroglo in gladko. Sorti zrasteta v višino do 60 centimetrov in potrebujeta oporo. Menim, da bi pri tako zgodnjih setvah lahko posejali tudi srednje visoko sorto senator, vendar bo ta potrebovala žično oporo ali res visoke veje. Pa vendarle je pridelek srednje visoke sorte lahko precej višji.

Verjetno ste opazili, da obstajata dva tipa boba. Nekoč ste poznali sorte z drobnejšimi zrni, ki so bolj odporne. Danes jim rečejo krmni bob. Pred nekaj leti pa je tudi na police trgovin prišlo seme jedilnega boba z drobnimi zrni, ime sorte je matko. Ker gre za slovensko sorto, jo priporočam. Že nekaj let je pri nas na razpolago seme sredozemskega tipa boba sorte aquadulce. Gre za bob z zelo velikimi stroki in zrni.

Bob uživamo po večini v mlečni zrelosti, torej podobno kakor grah, ne čakajte nato, da zrno dozori. Zgodnje setve ne bodo ušive, če pa se konec vegetacije uši pojavijo, vršičke samo polomite, škropljenje ni potrebno.

Grah in bob potrebujeta samo rahlo prst in občasno, redko zalivanje. Sama bi med vrste boba in graha posadila sadike solate. Ker jih zdaj še ni na razpolago v trgovinah, pustite med vrstami zanje dovolj prostora.

Po pobiranju rastlin graha in boba ne pulite, samo porežite jih. Tako bodo v zemlji ostale njihove korenine s koristnimi bakterijami, ki zemljo bogatijo z dušikom. Za njimi bodo odlično uspevale skoraj vse vrtnine, tako plodovke kakor solatnice ali kapusnice.

Ker pa že sejete bob in grah v rastlinjak, lahko istočasno posejete seme še za sadike. Ko bo mogoče, jih boste presadili na prosto. Kot sem že omenila, obe vrtnini najbolj uspevata in najbolje cvetita v kratkem, še hladnem dnevu. Trenutno vreme še ne omogoča setev na prosto, ni pa razloga, da ne bi vzgojili sadik. Izberemo lončke velikosti tri do pet centimetrov. V manjše posejemo po dve semenki, v večje po tri. Setev lahko postavimo kar v rastlinjak, bo pa vznik enakomernejši in hitrejši, če do vznika pustimo setev nekje na toplem. Lahko je v temi, torej v kakšni kurilnici. A takoj, ko se prične zemlja premikati (kaljenje), damo rastline v rastlinjak, na svetlo. S tem pridobimo najmanj mesec dni bolj zgoden pridelek na prostem.

Tudi solata v neogrevanem rastlinjaku

Tudi solata ni občutljiva za nizke temperature. Če je hladno, nekaj časa ne raste, a zmrzne ne, zato lahko povsem brez skrbi posejete ali posadite prvo seme letnih sort solate. Primerne so ljubljanska ledenka, leda, tudi posavka in vegorka, posebej pa priporočam slovenski sorti bistra in svetokriška.

Ljubitelji mehkolistnih sort izkoristite hladne, kratke spomladanske dneve tudi za pridelovanje mehkolistnih sort. Poleti namreč te ne uspevajo. Na policah trgovin najdemo seme dveh sort: majska kraljica in atrakcija. Priporočam setev obeh, saj je prva teden dni zgodnejša od druge.

Solato lahko sejete za sadike, lahko pa tudi že direktno na stalno mesto v rastlinjaku, a posejte jo v vrste, saj potrebuje ves čas rahlo zemljo. Med vrstami naj bo 30 centimetrov prostora, v vrsti prav tako. V vsako drugo vrsto posejte mesečno redkvico. Vprašali boste, zakaj v vsako drugo vrsto. Zato, ker morate imeti nekje prostor za hojo in pobiranje pridelka.

Če želite še nekoliko zgodnejši pridelek, lahko solato v rastlinjaku pokrijete s kopreno. Ne pokrijte celega posevka, da boste še malo zamaknili dozorevanje.

Prvi peteršilj

Kaj še sejemo v neogrevanem (tudi v ogrevanem) rastlinjaku? Zagotovo je smiselno posejati prvi peteršilj. Ne pozabite, da je peteršilj skoraj svetlokalilka. To pomeni, da za res uspešno kaljenje potrebuje nekaj svetlobe. Zato ga ne sejte globoko. Vrstico si označite samo z desko, ki jo nekajkrat podrsate po zemlji. Vanjo posejte seme in ga nato samo z grabljami potisnite v tla, ne pokrivajte ga povsem z zemljo. Posejte samo korenaste sorte. Sorte, ki naredijo samo listje, pa raje pridelajte preko sadik. Lahko jih kupite ali posejte v lončke, setev do vznika oziroma prvih pravih listov pustite v toplem prostoru in jo šele potem prestavite v neogrevan rastlinjak.

Poleg peteršilja posejte še nekaj rukole in azijskih listnatih rastlin. Križnice so vrtnine, ki nam odlično pomagajo premagovati nizke temperature in temperaturne skoke. Dobro uspevajo samo v kratkem dnevu spomladi (kasneje tudi jeseni). Zato izkoristite ta čas, ne pa tožiti, zakaj je poleti toliko težav s temi azijskimi križnicami.

Vzgoja sadik v rastlinjaku

Rastlinjak spomladi mnogi namenjate vzgoji sadik. Ponovno je pomembno, ali ga ogrevate ali ne. Sadik plodovk nima smisla pridelovati v neogrevanem rastlinjaku. Naj bodo raje na kuhinjskih oknih. Čeprav ni opaziti, pa izgubimo veliko pridelka, če so predolgo na temperaturah pod deset stopinj Cezija.

Vendar ne vzgajamo samo sadik plodovk. Danes, ko poznamo sadike s koreninsko grudo, lahko vzgojimo sadike praktično vseh rastlin (tudi česna na primer). Izjema so samo korenček, korenasti peteršilj in pastinak. Ti namreč že takoj po vzniku poženejo korenino v globino in v lončku bo ta ostala kratka, toliko, kot je globok lonček. Posejte pa listnati peteršilj, začimbnice, ki jih ljubite, blitvo, solato, kapusnice …, tudi grah in bob lahko pridelate preko sadik. Posejte jih v lonček, premera pet centimetrov, v vsakega dve do tri semenke. Sadike boste potem presadili na prosto takoj, ko bo zemlja primerno suha.

Čeprav običajno vsi najprej posejete paradižnik, je za setev še prezgodaj. Paradižnik sadimo v neogrevan rastlinjak najbolj zgodaj v začetku aprila, bolje pa je nekaj kasneje. Ker vzgojite kvalitetno sadiko v osmih tednih, je torej jasno, da s setvijo paradižnika (prav tako kumar in bučk, lubenic in melon) še ne hitimo. Paradižnik, ki bo tudi poleti rastel v rastlinjaku, posejte nekje v sredini februarja, za pridelavo na prostem pa šele v sredini marca. Paprika in jajčevec potrebujeta dalj časa, zato ju lahko sejemo že zdaj.

Ker lahko v rastlinjaku podnevi temperatura zelo naraste, ponoči pa je mrzlo, svetujem, da sadik do prvih pravih listov nimate v rastlinjaku. Po večini za vznik ni potrebno veliko svetlobe, zato so lahko tudi v kurilnici ali kje v sobi, kjer temperatura med dnevom in nočjo ni prevelika. Šele ko so prvi pravi listi vrtnin dobro razviti, setev postavite v rastlinjak.

Sveče pridejo prav

Če vas preseneti mraz, lahko rastlinjak za silo ogrejemo z navadnimi svečami, ki jih sicer prižgemo na grobu. Sami morate preveriti, koliko sveč potrebujete v svojem rastlinjaku. Sveče morajo biti neposredno med rastlinami, ne nekaj metrov nad ali pod njimi. Še bolje pa je, da ogrevate na trdna goriva in da pozno popoldan v rastlinjak postavite posode z žerjavico.